Sorodna novica Od priloge "Ljubimo ženske" do GALfona: 35 let lezbičnega gibanja v Sloveniji

9. festival Lezbična četrt se po lanskem zaznamovanju 35 let lezbičnega gibanja v Sloveniji vrača k svojim začetkom in se osredotoča na umetnost v kontekstu "umeščanja neumestnih". Lezbična četrt tako v letošnjem letu znova nastaja, kjer je lezbična skupnost od nekdaj nastajala: na preseku umetnosti in aktivizma – v prostorih nekje vmes, napovedujejo organizatorji.

Raznolik festivalski program se bo tako do nedelje dogajal na presečišču med kulturnim, družbeno-kritičnim in introspektivnim. Kulturno dogajanje se bo začelo danes ob 20. uri v Galeriji Škuc z "naredi sam" kabaretom Feminizem ni šala!, ki skozi raznolike oblike umetniškega izraza meče luč na vsebine, užitek in želje akterk ter tematike, ki so v družbi prezrte, potlačene in neumeščene.

Petkov performans Osebni aktivizem bo nudil prostor improvizacijskemu gledališču, ki je ponekod zaradi svoje nepredvidljivosti še vedno prepovedan – nastaja namreč na licu mesta, soustvarja ga občinstvo in pogosto nosi izrazito kritično noto.

Filmski del festivala bo v soboto predvajal kratki film Kam izginevamo lezbijke, ko ostarimo? Andreje Gomišček in se zazrl v aktualno, a prikrito tematiko staranja na margini. Tudi četrtkov literarni večer Literarno umeš(č)anje se bo poigraval s koncepti umeščanja skozi zvezno branje, kjer bo vsaka izmed avtoric po branju predstavila naslednjo, s tem pa bodo polnile vmesni prostor in umeščale druga drugo.

Festival v letošnjem programu ponuja tudi dve delavnici, ki poudarjata pomen osebnega za gradnjo skupnosti. Ročno-vizualna delavnica Mapiranje lezbičnih mikrokozmosov bo s tehniko kolaža pomagala ustvarjati zemljevide lezbičnih mikronarativov na podlagi osebnih zgodb, delavnica pisanja upora Ljuba, ljubi pa se bo s fokusom na presečišča jezika in spola spraševala, kako obravnavati historična dela v sodobnih kontekstih, in študirala protest skozi besede – v opomin, da zgodovina morda pozabi, a skupnost nikoli.

O subvertiranju "mainstreamovskih" oblik bivanja
Ker so za močan glas gibanja ključni opolnomočeni glasovi tistih, ki ga tvorijo, bo Lezbična četrt v dveh dogodkih dala prostor izmenjavi mnenj – z namenom, da združi, osvetli, nagovori, angažira. Javna razprava V labirintu kvadratnih metrov bo vrgla luč na sodobne primere alternativ in upora mainstream oblikam bivanja, delovanja in odločanja ter razmišljala o vplivu stanovanjske problematike za LGBT+ osebe. Okrogla miza Ume(s)tnost pa se bo v pogovoru s pisateljico in aktivistko Suzano Tratnik, fotografinjo Jasno Klančišar, filmarko Andrejo Gomišček, pesnico Tanjo Matijašević in tetovatorko Tino Lipovšek osredotočala na umeščanje lezbične umetnosti v kulturne in druge kontekste.

Festival tudi letos ohranja nekatere ustaljene formate. Sobotna Lezbična tura po Ljubljani s Suzano Tratnik bo tokrat doživela prenovo v posebni izdaji vodene ture po ljubljanskih prostorih, v katere so se umeščali lezbični dogodki in razne skupnosti.

Povezovalne tetovaže za udeleženke
Občni zbor Lezbične četrti pa bo letos umeščen kot zaključna festivalska zabava in bo nagovarjal k retrospekciji, tradicionalni veganski lezbični branč, letos Tatu branč, pa bo v sklepu refleksije o umetnosti in umestnosti na telesih udeleženk risal povezovalno tetovirano črto, napovedujejo organizatorji.

Organizator festivala je Društvo Škuc – Lezbična četrt v soorganizaciji z Galerijo Škuc, Inštitutom za novejšo zgodovino in Klubom Tiffany.