Zaradi nedavne pandemije covid-19 se je posledično pojavilo tudi veliko število odpadkov, med drugim odpadnih testov in mask. Mariborska fakulteta je tako v sodelovanju s partnerji in s podporo Norveškega finančnega mehanizma izpeljala projekt, v sklopu katerega bodo poskrbeli, da bo mogoče tudi recikliranje hitrih antigenskih testov. “Vizija Evrope in Slovenije je namreč trajnostni razvoj, naš cilj pa je zmanjšati število odpadkov na področju zdravstva, reciklirati tisto, kar smo uporabili v času covid-19 in poskrbeti, da bomo zmanjšali izpuh toplogrednih plinov na čim manjšo možno raven,” je na današnji tiskovni konferenci dejala strokovna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Nataša Marčun Varda.
Predstavitve se je udeležil tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, ki je pozdravil zelo zanimiv projekt in dodal, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za sofinanciranje takih projektov.
Eden od načinov, kako uspešno nasloviti okoljske izzive in zmanjšati ogljični odtis slovenskega gospodarstva ter podaljšati dobo trajanja odpadkov, je tako tudi recikliranje hitrih antigenskih testov. Te so prej v UKC Maribor pošiljali v sežig, v sklopu projekta, ki so ga predstavili na današnji tiskovni konferenci, pa bodo ta problem lahko naslovili drugače in uspešno recklirali odpadne materiale hitrih antigenskih testov.
Z reciklažo tudi do dodatnih sredstev
Hitri antigenski testi so sestavljeni iz dveh materialov, plastike in nanozlata, ki pokaže rezultat testa. Z uspešnim ločevanjem dveh materialov, bodo ta lahko reciklirali in namenili ponovno uporabi, hkrati pa je tak način tudi veliko bolj donosen. “Ob sežigu enega milijona hitrih testov, ki uporabljajo za oznake nanozlato, zavržemo 0,1 grama zlata in 5000 kilogramov plastike, ki je uporabljena za ohišja. To predstavlja okvirno ocenjeno vrednost 15.000 evrov,” je dejala vodja projekta z mariborske fakultete za strojništvo Rebeka Rudolf.
Majhno količini nanozlata je nato mogoče porabiti v sintezi novih nanodelcev, kot denimo kozmetičnih ali optičnih pripomočkih, reciklirano plastiko bodo po ločitvi materialov lahko uporabljali za izdelavo elektroinštalacijskih ohišij. V primeru nanozlata gre za sekundarno surovino, kjer se pri pridelavi porabi desetkrat manj ogljičnega odtisa kot pri pridobivanju zlata iz zlate rude.
Vodja projekta v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor Martin Rakuša je povedal, da so samo v njihovem zavodu po podatkih iz leta 2020 ustvarili 1854 ton odpadkov, od tega 276 ton infektivnih odpadkov, tedensko pa okoli 2000 hitrih antigenskih testov.
Projekt, ki je vreden približno sedemsto tisočakov, združuje poleg fakultete za strojništvo še druge javne institucije ter partnerje iz zasebnega sektorja. Ti so Fakulteta za tehnologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije ter podjetja Plastika Skaza, Surovina in Zlatarna Celje.
Poskrbeli, da bodo testi za prevzemnike varni
Eden izmed partnerjev je tudi mariborski UKC, kjer so v namen izvedbe projekta prejeli 110 tisočakov. V sklopu projekta so znotraj bolnišnične ekipe raziskovali, na kakšen način sploh ravnati z antigenskimi testi, da bodo ti za prevzemnike materialov, ki bodo poskrbeli za reciklažo, varni.
Gre namreč za nevarne odpadke, zato ravnanje z njimi ne sme predstavljati nevarnosti zaradi morebitne okužbe. Doslej je bilo znano, da je bilo koronavirus izven telesa mogoče uničiti s hitrim segrevanjem, da pa bi se pri tem izognili uporabi posebnih peči in nepotrebni porabi energije, so raziskovali alternativne možnosti. V sodelovanju z veterinarsko fakulteto so opravili študijo, ki je pokazala, da je virus mogoče uničiti tudi s skladiščenjem testov v karanteni za najmanj 20 dni.
Nadaljnje ravnanje z materiali je tako, zahvaljujoč študiji, tudi za prevzemnike testov varno.
Trenutno potekajo načrti ločevanja obeh materialov, kot je povedala Rudolfova, bodo po tistem, ko bodo projekt začeli izvajati v praksi, k zbiranju rabljenih hitrih antigenskih testov povabili tudi druge zdravstvene ustanove in posameznike, ki bi lahko uporabljene teste odlagali v zdravstvenih domovih.
