Lani rekordno število reševanj v gorah

Slovenski gorski reševalci so v minulem letu opravili rekordno število intervencij. Posredovali so namreč na 687 intervencijah, dvajsetih več kot v prejšnjem rekordnem letu 2022, so sporočili iz Gorske reševalne zveze Slovenije. V to številko intervencije gorskih reševalcev v času lanskih poplav niso vštete.

Kranj – Statistika Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) razkriva, da so gorski reševalci v letu 2023 opravili rekordno število intervencij – 687. Opravili so 56 iskalnih akcij, turiste so reševali 293-krat, helikopter je sodeloval pri 295 intervencijah (43 odstotkov), na 322 intervencijah pa so bile reševane osebe nepoškodovane. Največ nesreč je bilo na območju GRS Bohinj (90) in Tolmin (84). Najpogostejši vzroki nesreč so bili zdrsi (164) in nepoznavanje terena (146). Lani je bilo 28 nesreč s smrtnim izidom, deset manj kot leto poprej. Največ, petina ponesrečenih (139), je bilo iz starostne skupine od 20 do 29 let.

Slabo upoštevanje osnovnih pravil

Med izvedenimi intervencijami v GRZS posebej omenjajo reševanja v času avgustovskih poplav, v katerih je društvo GRS Kamnik tudi ostalo brez svojih novozgrajenih prostorov, ter reševanje ponesrečenega tujega gornika sredi nevihte pod Triglavsko škrbino (GRS Bohinj), tuje planinke, ki se je zaplezala v globokem snegu na Kokrški Kočni (GRS Kranj) in slovenskega alpinista iz strme zajede v steni Jerebice (GRS Bovec). Poseben izziv pa jim je predstavljalo tudi reševanje bika (poimenovali so ga Srečko) iz tolmuna na območju Davče (GRS Škofja Loka).

Kot je pokazala analiza, ki so jo v začetku leta opravili na GRZS, se je predvsem zaradi povečanja obiska gora v zadnjih desetih letih število intervencij s slabih 400 leta 2013 povzpelo na lanskih skoraj 700. Kot poudarjajo, veliko obiskovalcev slovenskih gora še vedno ne upošteva osnovnih pravil že pred odhodom v gore. »Prvo pravilo, preden se odpravimo v gore, je, da samokritično izberemo svojim zmožnostim in znanju primerno turo, se nanjo dobro pripravimo, se odpravimo dovolj zgodaj, upoštevamo in večkrat preverimo vremensko napoved na zanesljivih virih ter s seboj vzamemo vso potrebno opremo, ki jo znamo tudi uporabljati,« opozarjajo.

Za vzdržno pokrivanje stroškov reševanj

V GRZS si želijo urediti problematiko plačljivosti gorskega reševanja v okviru novega zakona o gorskem reševanju (podobno kot ga imajo gasilci), za katerega že pripravljajo vsebinske predloge. »Država bo morala poiskati ustrezno finančno vzdržno rešitev za pokrivanje stroškov reševalnih akcij, še posebej helikopterskih reševanj, ki v zadnjem času, tudi zaradi velikega povečanja števila reševanj tujih državljanov, hitro naraščajo. Turisti, ki zahajajo v slovenske gore, so velikokrat slabo pripravljeni, brez ustrezne opreme, velikokrat podcenijo zahtevnost slovenskih gora,« pravijo in dodajajo, da pri tem gorski reševalci še naprej vztrajajo pri svoji več kot 110-letni tradiciji prostovoljnega načina delovanja.