Zasavska energetika je že nekaj let stvar preteklosti. Regija, ki je nekoč cvetela zaradi premoga in težke industrije, se danes spreminja v sklop spalnih naselij z manjšimi podjetji, ki lahko zaposlijo približno tretjino zasavskega aktivnega delavnega prebivalstva.
Po koncu premogovništva se je ohladil tudi najvišji dimnik v Evropi, postavljen v kompleksu Termoelekrarne Trbovlje (na spodnji fotografiji), medtem ko so obsežne površine degradirane zaradi več kot dvestoletnega kopanja pod površjem.
Pod zasavskimi mesti, v krajih, kjer živi na desettisoče ljudi, je na stotine kilometrov danes zasutih ali zalitih rovov. Stanje v globinah zasavske zemlje je seveda treba spremljati, a službe, ki so to v sklopu hrastniškega, trboveljskega in zagorskega rudnika delale v preteklosti, ne delujejo več.
Pred nekaj tedni so bile obveznosti monitoringa dogajanja pod zasavskim površjem prenešene na Premogovnik Velenje. V proračunu je bilo za te potrebe zagotovljenih okoli milijon evrov, je poročal Zon.
"Nekatera območja nad jamskimi objekti so namreč še vedno labilna (se posedajo in/ali drsijo), prav tako so pogojno stabilna tudi območja nekdanjih plazov, ki so bili sicer v okviru zapiralnih del sanirani, bi se pa v primeru, da se površinski odvodnjevalni objekti ne čistijo in vzdržujejo zaradi ponovnega napajanja z meteornimi vodami lahko ponovno aktivirali," je bilo pred iztekom lanskega leta zapisano na spletni strani vlade.
Kdo zdaj spremlja stanje?
A čeprav je od prenosa obveznosti na velenjski rudnik minilo že več tednov, še ni jasno, kdo trenutno bdi nad nestabilno zasavsko zemljo. Na vprašanje, ali se lokalno prebivalstvo v primeru nesreče ali opažanja drsenja tal lahko obrne na službe Premogovnika Velenje, je bil podan dvoumen odgovor.
"Velenjski Premogovnik s pristojnim ministrstvom in z ostalimi deležniki še usklajuje vsebino obveznosti. Sredstva so predvidena v državnem proračunu," je bil skop odgovor iz Velenja, navaja Zon.
K monitoringu običajno spada spremljanje stanja izcednih voda ter kakovosti izpustov v vodotokih. Zraven spadajo nujna vzdrževalna dela na površini ter sanacijska dela, če bi kazalo na nevarnosti za zdravje ali življenje ljudi in živali. Paziti je treba tudi na povzročitelje onesnaževanja okolja ali predvidljive škode na objektih in okolju.
Plazovi, podori, izbruhi vode
Voda je drla iz rova, kjer je nekoč na delo odhajalo na stotine rudarjev.
Zasavska zemlja je po intenzivnem rudarjenju še vedno precej labilna. Pred nekaj meseci smo poročali o nenadnem izbruhu vode iz vhova v Terezija rov, ki stoji sredi istoimenske trboveljske soseske, v kateri živi več kot 4.000 ljudi.
Pred nekaj desetletij se je, še med aktivnim pridobivanjem premoga, sprožil velik plaz na obrobju Zagorja, pod športnim letališčem Ruardi, nastalim na odlagališču rudniškega materiala. Takrat so morali podreti več hiš in preseliti del prebivalstva Farčnikove kolonije.
Pred nekaj leti je skalni podor pri trboveljski cementarni, nedaleč od mosta čez Savo, povsem zaprl glavno mestno vpadnico. Med vožnjo po zasavskih cestah ni prav nič nenavadnega, če na cestišču naletite na padlo kamenje in drug material, ki drsi po pobočjih.
Od zmajeve krvi do saniranja plazov
O premogu v zasavski zemlji je pisal že Janez Vajkard Valvasor (njegov oče Jernej, potomec stare plemiške družine iz italijanskega Bergama, je živel na gradu Gamberk na ozemlju današnje zagorske občine) v svoji Slavi Vojvodine Kranjske, takrat je to energetsko bogato rudo označil kot "zmajevo kri". Kmetje so jo uporabljali za zdravljenje živine. V Zagorju so rjavi premog začeli kopati leta 1755, ko je baron Franc Raigersfeld dobil prvo uradno dovoljenje za pridobivanje oz. lomljenje premoga.
V začetku 19. stoletja je bil ustanovljen prvi zasebni rudnik v Trbovljah, sredi stoletja je tovrstno podjetje tam ustanovila takratna država - Avstrijsko cesarstvo. Leta 1872, po preoblikovanju monarhije, takrat torej že pod okriljem Avstro-Ogrske, je bila na temelju koncesijske pogodbe ustanovljena Trboveljska premogokopna družba (TPD), ki je pomembno krojila gospodarsko življenje v Sloveniji.
Trbovlje so bile na začetku druge polovice 20. stoletja najbogatejša jugoslovanska občina, v povezavi z rudniki so se gradila stanovanja, kulturni, zdravstveni, izobraževalni objekti ter ostala infrastruktura. Trbovlje in z njimi Zasavje so doživele velik družbeni in gospodarski razcvet, ki ga je še danes moč slutiti v mnogih sicer dotrajanih, a še vedno mogočnih stavbah.
Trbovlje so bile nekaj časa tretje največje slovensko mesto, v njih so mesto dobile za svoj čas napredne politične in delavske organizacije, ki so denimo leta 1924 pripadnike Jugoslovanske nacionalistične organizacije (ORJUNA) zmotile do te mere, da je prišlo celo do oboroženih spopadov v mestu.
Trbovlje so bile središče odmevnih rudarskih in delavskih protestov ter stavk, so pa tudi mesto, kjer so na Slovenskem prvič praznovali Dan žena.
dezurni@styria-media.si
spet smo dali šest miljonov za nevladnike pa ne vemo zakaj
To je Velenjski lobi(beri SD), sej prej smo znali Zasavčani lepo skrbeti za svoj Rudnik. Ne vem pa kako bo nekdo skrbel za naš rudnik , ki še enkrat ni bil v naši jami, iz pisarne se pa dober sliši… ...prikaži več milion, kar seveda raja takoj pobere.
Kaj pa je za vlado milijon,za uno podrtijo so dali 7,7 milijona,pa pravi odgovorni,a je to kakšen denar,mamo mu