Čaka jo študij biokemije

Po ugovoru na izračun točk pri maturitetnem predmetu angleščina se je v elitno družbo dijakov, ki so na spomladanskem roku pri maturi zbrali vseh 34 možnih točk, uvrstila tudi dijakinja Gimnazije Škofja Loka Jedrt Šinkovec.

Maturantov, ki so zbrali vseh 34 možnih točk, je bilo sicer po podatkih iz sredine julija na spomladanskem roku splošne mature letos 18. V njihovi družbi je po ugovoru, za katerega se je odločila po vpogledu v izpitno dokumentacijo, zdaj tudi Jedrt Šinkovec z Gimnazije Škofja Loka, ki se je tako med letošnjimi najus­pešnejšimi dijaki pri splošni maturi pridružila sošolki Pii Vrečko. Na Gorenjskem je bila diamantna še Izabela Letonja z Gimnazije Kranj na mednarodni maturi.

Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili za ugovor?

Že ob vpogledu v celotno izpitno polo, do katere smo pristopali z dodeljeno šifro, sem ugotovila, da mi pri angleščini zelo malo manjka do osmice, zato sem se posvetovala s profesorico angleščine, ki je bila sicer mnenja, da je bil že uspeh, ki sem ga dosegla s 33 točkami, izjemen, lahko pa poskusim z ugovorom. Dokončno me je spodbudil moj oče, ki verjame, da se je vedno vredno potruditi, če je mogoče doseči še kaj več. Morda bi se kasneje tudi sama slabo počutila, če ne bi vsaj poskusila – kot pravijo: poskusiti ni greh. Tako mi je uspelo pridobiti dve dodatni točki pri eseju. Ocenjevalca sta se pri oceni razlikovala za štiri točke, komisija pa mi je na koncu dodelila toliko točk, kolikor mi jih je namenil ocenjevalec, ki mi je dodelil več točk.

Kdaj so vas seznanili z odločitvijo glede ugovora?

Elektronsko sporočilo so mi poslali konec julija, kmalu po tem me je klical tudi ravnatelj.

S kakšnimi občutki ste sprejeli rezultat, sploh ko ste se zavedeli, da ste se uvrstili med peščico najboljših letošnjih maturantov?

Že nad uspehom na maturi, s katerim so nas seznanili sredi julija, sem bila navdušena, saj nisem mogla verjeti, da mi je šlo tako dobro, kajti pri matematiki nisem imela dobrega občutka, prav tako me je skrbela biologija. S prijatelji smo namreč primerjali rezultate, in ker so se razlikovali, začneš dvomiti. A na koncu se je zelo dobro izteklo. Tudi pri eseju je bil recimo letos precej dvoumen naslov: Ženske na odru sveta, tako da smo pričakovali, da bo treba opisati kakšen ženski lik, na koncu pa se je bilo treba osredotočiti na dogajalni prostor. A se je tudi tu izšlo, ker sem izgubo točk pri eseju nadomestila z boljšim rezultatom pri ustnem delu in slovnici.

Kakšna so bila sicer vaša pričakovanja v zvezi z maturo, je bil vaš cilj postati vsaj zlata, če ne diamantna maturantka?

Nisem se pripravljala z mislijo na to, da bi bila diamantna maturantka, sem se pa trudila, da bi bila čim boljša. Predvsem drugi so imeli visoka pričakovanja v zvezi z mojo maturo, ker sem vedno imela visoke ocene, sosed se je celo šalil, da mi bodo postavili mlaj, če bom diamantna maturantka.

Je to, da so imeli drugi tako visoka pričakovanja, na maturi pomenilo dodaten pritisk?

Zagotovo; če imaš že na začetku visoka pričakovanja, si seveda bolj razočaran, če jih ne izpolniš. Zato sem sama poskusila biti povsem brez pričakovanj, čeprav se temu ne moreš povsem izogniti.

Verjetno je bilo pri vas še bolj naporno, ker ste se sočasno šolali še na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana?

Zaradi študija violine sem tudi po 16 ur na teden preživela v Ljubljani. A če ne bi bila že v šoli uspešna, se ne bi lotila še dodatne dejavnosti. Je pa res, da jih je veliko izobraževanje na konservatoriju končalo predčasno, ker so se odločili, da se bodo raje bolj posvetili šoli. Sama sem vztrajala in potem tudi zaključila konservatorij. Upam pa, da violina ne bo ostala kje v kotu, kot se je zgodilo s citrami, ki že tri leta čakajo v omari nedotaknjene. (smeh)

Kaj vam je sicer pri maturi delalo več težav, sam obseg snovi ali veliko število med seboj zelo različnih predmetov?

Priznam, da sem se na koncu učila zelo kampanjsko, predvsem kemijo in biologijo. Pri obeh predmetih smo imeli namreč super profesorici, s katerima smo že med letom veliko ponavljali skupaj, in se mi zdi, da smo bili že po prvomajskih praznikih dobro pripravljeni na maturo. Zato sem dva, tri dni pred izpitom naredila nekaj vaj in mi je šlo. Sploh pri kemiji si lahko veliko naredil sproti, pri biologiji pa je bilo vseeno malo več snovi, ki se je je bilo treba naučiti. Tudi snov pri ostalih predmetih na maturi smo veliko utrjevali že med letom.

Profesorji so vam torej nudili veliko podpore?

Vsekakor, imeli smo super profesorje, ki so se res potrudili za nas. Nasploh se je naš razred zelo izkazal na maturi, tudi Pia (Vrečko, prav tako diamantna maturantka, op. a.) in ostali zlati maturanti škofjeloške gimnazije so bili moji sošolci v naravoslovnem oddelku.

Vas je kateri od izpitov še posebno skrbel?

Najbolj me je skrbela angleščina, saj sem vedela, da imam tu najmanjše možnosti, da dobro opravim izpit. Angleščino kot predmet sem imela sicer rada, a se mi je zdelo, da je ne znam dovolj dobro. Na koncu se je dobro izteklo, mogoče sem imela tudi malo sreče z nalogami.

Ste točke na maturi potrebovali za vpis na izbrano fakulteto?

Moja tretja izbira je bila matematika, za katero sem vedela, da ne potrebujem točk. Prvi dve izbiri pa sta bili kemija in biokemija, kjer pa je bila doslej vedno omejitev vpisa, a se mi je kljub temu zdelo, da se mi bo uspelo vpisati vsaj na kemijo, če ne na biokemijo. Tako da se nisem pretirano obremenjevala s točkami, tudi matematika mi je zelo všeč. Na splošno me zanima veliko stvari, tudi na gimnazijo sem se vpisala, ker pridobiš veliko splošnega znanja.

Kdo vam je stal ob strani med pripravami na maturo?

V največji meri družina, ker so bili vse čas zraven, ko sem se učila, pa tudi profesor za violino je poskrbel, da sem imela dovolj zgodaj pripravljen program za izpit, da nisem imela še s tem dodatnega dela. Tako na gimnaziji kot na konservatoriju so bili profesorji zelo razumevajoči.

Kaj je bila najdragocenejša popotnica, ki ste jo prejeli med šolanjem na Gimnaziji Škofja Loka?

Mogoče to, da se je vredno potruditi, da dosežeš, kar si želiš. Obenem smo bili super razred, imeli smo zelo dobre odnose in verjamem, da bomo ohranjali stike tudi v prihodnje.

Kaj je najpomembnejša lekcija, ki jo lahko mlad človek dobi skozi gimnazijsko izobraževanje?

Meni se zdi zelo pomembno, da sem s sočasnim obiskovanjem gimnazije in konservatorija za glasbo dobila vpogled v dva zelo različna svetova. Že odnos med profesorji in dijaki se je precej razlikoval. Na obeh šolah je bil sicer ta odnos zelo dober, je pa seveda drugače, če v razredu sedi po trideset dijakov, na konservatoriju pa nas je bilo pri strokovnih predmetih lahko tudi samo osem v skupini oziroma je pouk violine potekal individualno. Oboje pa ima svoje prednosti. Pri individualnem pouku lahko bolje spoznaš profesorje, ki se ti tudi v večji meri prilagajajo. V večji skupini pa kdo izpostavi kaj, na kar sam mogoče ne bi niti pomislil, da bi bilo lahko zanimivo.

Živite v Poljanski dolini, ki so jo nedavne poplave tako kot še številne druge kraje po Sloveniji močno prizadele. Kako gledate na prihodnost mladih tudi v luči podnebnih sprememb, ko se bomo očitno morali navaditi živeti z ekstremnimi vremenskimi dogodki?

Sama sicer v času poplav nisem bila v Sloveniji in nisem doživela vseh razsežnosti tega ekstremnega dogodka. Ampak mislim, da se ljudje znamo prilagajati in temu se bo treba prilagoditi. Ne zdi pa se mi, da bi zaradi tega morali živeti v strahu.

Kmalu se bo začelo novo študijsko leto. Kje boste nadaljevali študij?

Študirala bom biokemijo na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Nisem se namreč želela omejiti zgolj na kemijo, čeprav mi je bila vedno všeč, zato se mi je zdel ta študij odlična kombinacija stvari, ki me zanimajo.

Kako pa ste preživeli letošnje svoje najdaljše počitnice?

Med drugim sem bila z družino v Veroni, kjer smo si ogledali opero Aida, nekaj dni sem preživela tudi na slovenski obali. Ravno v času poplav v naši dolini pa smo bili v Nemčji, saj si je sestra zelo želela v Legoland, obenem pa smo se ustavili še v nekaterih krajih ob poti. Med drugim smo si ogledali grad Neuschwanstein, pa tudi Dachau. Doma pa se s prijatelji dobivamo na sladoledu ali kavi. Mogoče bomo šli tudi na potovanje z vlakom po evropskih prestolnicah, ker sem tako kot Pia tudi jaz dobila brezplačne vozovnice v sklopu projekta DiscoverEU. A še nič nismo zmenjeni, mogoče bomo prestavili na božične praznike. Ker rada berem, sem si poleti vzela čas še za knjige, ki jih nisem imela časa prebrati med šolskim letom. Med drugim sem prebrala Deklino zgodbo in Harryja Potterja v angleščini.