V nasprotju s predvolilnimi napovedmi je Wildersova Stranka za svobodo (PVV) osvojila 37 od 150 sedežev, kar je precej več od 25 sedežev skupne liste laburistov in zelenih pod vodstvom nekdanjega evropskega komisarja Fransa Timmermansa ter 24 sedežev konservativne Ljudske stranke za svobodo in demokracijo (VVD) odhajajočega premierja Marka Rutteja oz. nove voditeljice stranke Dilan Yesilgoz.

"Prepričan sem, da lahko dosežemo dogovor," je Wilders dejal v zmagovalnem govoru pozno v sredo. "Želimo vladati in vladali bomo." Načrtuje oblikovanje vlade s 76 glasovi.

Vse oči bodo zdaj uprte v Wildersove potencialne vladne partnerje, ki so med kampanjo izrazili resne dvome o sodelovanju z njim, vendar so bili po njegovi zmagi manj jasni. Koalicija, ki bi jo oblikovali Wilders, konservativna ljudska stranka in stranka Pietra Omtzigta, bi imela skupaj 81 sedežev, kar je najbolj očitna kombinacija, ki pa bo verjetno zahtevala še mesece zahtevnih pogajanj. Nobena od naštetih strank, s katerimi bi Wilders lahko sestavil vlado, ne deli njegovih idej, usmerjenih proti EU-ju. Med drugim je pred volitvami napovedal referendum o izstopu Nizozemske iz EU-ja, t.i. Nexit, čeprav je sam priznal, da v državi ni podpore zanj.

Timmermans je sodelovanje z Wildersom ostro zavrnil. Wilders in njegova stranka v 25 letih obstoja še nikoli nista bila v vladi. "Na voljo smo za vladanje," je dejal Omtzigt iz stranke NSC. "To je zahteven izid. V četrtek se bomo pogovorili, kako bi lahko najbolje sodelovali." Pred volitvami je sicer dejal, da ne bo sodeloval z Wildersom.

Vodja VVD-ja Dilan Yesilgoz, ki je na začetku tedna dejala, da se njena stranka ne bo pridružila vladi, ki jo bo vodil Wilders, je po objavi izidov dejala, da je zdaj na zmagovalcu, da pokaže, da lahko dobi večino. "Nismo v položaju, da bi prevzeli vodstvo," je dejala.

Stranke se bodo ločeno sestale danes, v petek pa bodo voditelji strank razpravljali o možnosti t. i. "raziskovalca", zunanjega političnega strokovnjaka, ki bi z vsako od strank govoril o njihovi viziji možnosti za oblikovanja koalicije.

Wilders, velik navdušenec nad madžarskim evroskeptičnim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom in glasen nasprotnik islama, je volivcem obljubljal, da bo ustavil vse priseljevanje, zmanjšal nizozemska plačila Evropski uniji in preprečil vstop vseh novih članic, vključno z Ukrajino. Wilders je večkrat dejal, da bi morala Nizozemska nehati dobavljati orožje Ukrajini, saj ga po njegovem mnenju potrebuje, da se lahko brani. "Najti bomo morali načine, kako izpolniti upanje naših volivcev, da bi Nizozemci spet postali država št. 1", je dejal Wilders. Po zmagi je povedal, da se bo "Nizozemska vrnila Nizozemcem, azilni cunami in migracije bodo zajezeni."

Muslimani na Nizozemskem: "Bojimo se, da nas bo prikazal kot drugorazredne državljane"

Islamske in maroške organizacije na Nizozemskem so izrazile zaskrbljenost zaradi Wildersove zmage. Muslimani pomenijo približno pet odstotkov prebivalstva. "Stiska in strah sta ogromna," je za nizozemsko tiskovno agencijo ANP povedal Habib el Kaddouri, vodja organizacije, ki zastopa nizozemske Maročane. "Bojimo se, da nas bo prikazal kot drugorazredne državljane."

"Ruttejeva era se končuje z desničarskim populističnim uporom, ki bo Haag pretresel do temeljev," so danes zapisali v nizozemskem desnosredinskem dnevniku NRC.

Pomembno sporočilo evropskim osrednjim strankam

Wildersova zmaga je tudi svarilo osrednjim strankam po vsej Evropi pred volitvami v Evropski parlament junija prihodnje leto, na katerih bodo ključna vprašanja za volivce enaka, kot so bila na Nizozemskem: priseljevanje, življenjski stroški in podnebne spremembe.

"Nizozemska ni Francija," se je hitro odzval francoski finančni minister Bruno Le Maire, ki je hkrati priznal, da so nizozemske volitve pokazale "strahove, ki se pojavljajo v Evropi" glede priseljevanja in gospodarstva, ter da morajo vlade državljanom pokazati, da njihova politika prinaša sadove. Pričakovano je skrajna desničarka Marine Le Pen pozdravila Wildersovo zmago.

Podpredsednik italijanske vlade in vodja skrajno desne Lige Matteo Salvini je dejal, da so nizozemske volitve pokazale, da je "nova Evropa mogoča." Lani je Italija po volilni zmagi Giorgie Meloni oblikovala najbolj desno vlado po drugi svetovni vojni.

Wildersova zmaga prihaja dva meseca po vrnitvi na oblast enako protievropsko usmerjenega populista Roberta Fica na Slovaškem, ki se je zavezal, da bo ustavil vojaško pomoč Ukrajini in zmanjšal priseljevanje. "Vetrovi sprememb so tu!" je v odzivu dejal Orban.

Na Poljskem so volitve prejšnji mesec, na katerih je zmagala skupina proevropskih strank proti nacionalistični stranki Zakon in pravičnost (PiS), pokazale, da se vse države v regiji ne nagibajo na desno.