Obtoženi so vložitve lažnega potrdila o zmagi na predsedniških volitvah. V primeru obsodbe jim grozi od pet do 14 let zapora.

Pravosodna ministrica Michigana, demokratka Dana Nessel je naznanila, da je proti 16 osebam vložila obtožnice v osmih točkah, med drugim zaradi poneverbe in zarote za volilne poneverbe. Med obtoženimi so vodja republikanske stranke v Michiganu Kathy Berden, nekdanja sopredsednica stranke v Michiganu Meshawn Maddock in drugi.

"Ti lažni elektorji so spodkopali javno zaupanje v integriteto naših volitev in kršili zakon o volitvah v Michiganu," je sporočila Nessel.

Obtoženci so se po predsedniških volitvah sestali v Michiganu in podpisali certifikat, da uradno oddajajo glasove za Trumpa, kar so potem poslali v zvezni kongres in nacionalni arhiv. To se ni zgodilo samo v Michiganu, ampak še v šestih zveznih državah, kjer je Trump izgubil volitve – v Arizoni, Georgii, Novi Mehiki, Nevadi, Pensilvaniji in Wisconsinu.

Preiskava napada na kongres 6. januarja 2021 je odkrila, da je bil naklep tak, da bi podpredsednik ZDA Mike Pence razveljavil izide volitev v teh državah, republikanska večina v kongresu pa bi potem sprejela glasove teh lažnih Trumpovih elektorjev. Pence pri tem ni hotel sodelovati in napad na kongres je bil potem še zadnji poskus spremembe izida volitev.

Dana Nessel je že januarja posebnega tožilca Jacka Smitha zaprosila, da v svojo preiskavo vključi njihove lažne elektorje in glede na nedeljsko obvestilo Trumpu, da je tarča preiskave spodnašanja izida volitev in napada na kongres, se ameriški komentatorji ne morejo izogniti ugibanju, da sta ukrepa usklajena.

V ZDA predsednika ne izbirajo neposredno volivci, čeprav je njihova volja odločilna, ampak elektorji, ki se sestanejo po volitvah in potem na podlagi izida volitev oddajo svoje glasove zmagovalcu. Vsaka država je upravičena do določenega števila elektorjev na podlagi števila prebivalcev.

Vseh elektorjev v ZDA je 538, kandidat pa mora za zmago na predsedniških volitvah dobiti 270 elektorskih glasov. Ameriška ustava ne določa, da morajo elektorji oddati svoje glasove zmagovalcu volitev in se lahko odločijo po svoje, vendar so se doslej skozi zgodovino v veliki večini odločali na podlagi izida volitev.

Poleg tega obe veliki stranki – demokratska in republikanska – pred volitvami sestavita vsaka svoj seznam elektorjev. Če na volitvah dobi največ glasov republikanec, potem velja republikanski seznam in obratno. V skladu z volilnim izidom potem državni sekretarji zveznih držav potrdijo en ali drug seznam elektorjev.

Vendar pa so državni sekretarji strankarski ljudje in Trump je skupaj s svojimi zavezniki po predsedniških volitvah iskal načine, da kljub porazu ostane na oblasti. Eden od naklepov je bil ta, da republikanske države ne glede na izid volitev potrdijo njegove sezname elektorjev.