Slovenija
14788 ogledov

Bešič Loredan sklical izredni sestanek: Zakaj dopolnilno zdravstveno zavarovanje ni ukinjeno?

slovenija 06.09.2010 Vzajemna, poloznice, placevanje, foto: Bostjan Tacol Boštjan Tacol
Za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so se doslej zavzemale vse vlade z izjemo Janševe.

Po tem, ko je Zavarovalnica Generali zvišala premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in sta zvišanje napovedali še drugi dve zavarovalnici, Vzajemna in Triglav, je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan za danes sklical nujni sestanek s predstavniki zavarovalnic. Bešič Loredan meni, da je dvig premij neupravičen in bo zato danes zahteval pojasnila.

Ključno vprašanje: Kje najti 600 milijonov evrov?

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je ena od koalicijskih zavez vlade Roberta Goloba, vendar se ta vse bolj pomika v drugo polovico mandata. "Sredstva iz dopolnilnega zavarovanja tvorijo pomemben del financiranja delovanja javnega zdravstvenega sistema," pravi Bešič Loredan. Za okoli 600 milijonov evrov bo tako treba najti nov vir financiranja.

Ukinjale vse vlade, razen Janševe

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je trd oreh, s katerim so se doslej spopadli že številni ministri za zdravje, vendar ga doslej nobenemu ni uspelo zlomiti. Poskus ukinitve je odnesel več ministrov, najbolj pa se je temu približala vlada Marjana Šarca. Predlog je pripravila takrat opozicijska Levica. Po predlogu Levice bi zavarovanci dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačevali glede na dohodke, vključili pa bi še dva dodatna vira: delodajalce in kapitalske dohodke. Koalicija je predlog bistveno preoblikovala, a ni dobila podpore v državnem zboru, kar je bil tudi razlog za prekinitev sodelovanja med Levico in vlado. 

V času vlade Janeza Drnovška v letih 2000 do do 2004, je prvi dopolnilno zdravstveno zavarovanje skušal ukiniti takratni minister za zdravje Dušan Keber. Njegova ideja je bila ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter uvesti prostovoljna dopolnilna zdravstvena zavarovanja, ki bi zavarovancev prinašala ugodnosti pri čakalnih dobah in drugih storitvah. 

V času prve Janševe vlade, ko je ministrstvo vodil Andrej Bručan, je bilo prizadevanj za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja manj, je pa vlada takrat oprostila plačevanja dopolnilnega zavarovanja zavarovance z nizkimi dohodki in brezposelne. 

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja naj bi bilo izhodišče zdravstvene reforme v času vlade Boruta Pahorja, ko je ministrstvo vodil Dorijan Marušič. Predvidel je združitev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, 350 milijonov evrov, kolikor za košarico pravic danes prispeva dopolnilno zavarovanje, v obvezno zavarovanje. Prispevno stopnjo bi morali pri tem zvišati za dve odstotni točki, dodatna sredstva bo moral po potrebi prispevati tudi proračun.

"Ukineš ga lahko le, če zavarovalnicam kaj ponudiš"

Zelo pomenljiva je bila izjava ministrice Trop Skaza, ki je s položaja odstopila le nekaj mesecev po imenovanju. Sicer se je zavzemala, da bi uvedli obvezno dajatev, ki bi se plačevala solidarnostno glede na neto prihodke posameznika. "Dopolnilno zdravstveno zavarovanje lahko ukineš samo, če boš zavarovalnicam kaj ponudila," je navedla ob odstopu.

Ideja Milojke Kolar Celarc je bila, da dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bi več plačevali vsi enako, ampak revnejši manj kot bogatejši, zasebne zavarovalnice pa pri tem ne bi bile več udeležene. Njen naslednik Samo Fakin je bil veliko bolj previden, napovedal pa nje razmislek o dvigu prispevne stopnje, 

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo sicer uvedeno leta 1993, ko so se v zdravstvu pokazale potrebe po dodatnem denarju, Tako osnovno kot dopolnilno zdravstveno zavarovanje je sprva zbiral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), nato pa je bila leta 1999 ustanovljena zavarovalnica Vzajemna, na katero je ZZZS prenesel prostovoljna zavarovanja. Kasneje sta se pridružila še Adriatic Slovenica in Triglav.

Dopolnilno zavarovanje je kmalu izgubilo pravice do naziva "prostovoljno", saj je s tem, ko krije razliko med tem, koliko za storitev plača ZZZS in kolikšna je celotna cena storitve, postalo obvezno. Če bolnik nima dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, mora za vrsto storitev doplačevati.  Če posameznik nima dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, mora tako doplačati npr. 10 odstotkov vrednosti najzahtevnejših zdravstvenih storitev, 20 odstotkov vrednosti večine zdravljenj v bolnišnicah, pri specialistih in v osnovnem zdravstvu, 30 odstotkov vrednosti zdravljenj večine poškodb in zdravil iz pozitivne liste, 90 odstotkov vrednosti nenujnih reševalnih prevozov in mnogih okrevanj v zdraviliščih, 90 odstotkov vrednosti zdravil z vmesne liste, očal in zobne protetike,

dezurni@styria.media.si

Komentarjev 32
  • franc11 18:19 08.april 2023.

    "Sredstva(okoli 600 milijonov) iz dopolnilnega zavarovanja tvorijo pomemben del financiranja delovanja javnega zdravstvenega sistema," pravi Bešič Loredan. "Če bi ukinili dopolnilno zavarovanje,bi bilo treba najti nov vir financiranja za okoli 600 milijonov evrov,"še doda Loredan. Jaz imam odgovor:Ta novi vir ...prikaži več financiranja smo mi državljani. "Sredstva iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja naj vsi državljani vplačujejo direkt v javni zdravstveni sistem in ne požrešnim zavarovalnicam.🤔

  • Kmodri 16:31 07.april 2023.

    Bo treba zavarovalničarje poslati v Rusijo na prisilno delo, v gulag!

  • Ivo 15:05 07.april 2023.

    Ni stanovanj, ni ukinitve dopolnilnega zavarovanja, ni blaginje... Kaj v bistvu sploh je dodana vrednost te vlade v primerjavi s predhodno? Kje so zdaj kolesarji???