Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

Predlog zakona so v parlamentarni postopek v začetku septembra vložile poslanske skupine SD-ja, LMŠ-ja, Levice, SAB- in NP-ja.

Kot je v uvodu v imenu predlagateljev pojasnil poslanec SD-ja Dejan Židan, ureditev pravice za nadomestilo zaradi dlje časa trajajoče bolniške odsotnosti ureja zakon o zdravstvenem varstvu, ki med drugim določa najnižji znesek denarnega nadomestila za bolniško nadomestilo, to pa ne sme biti manjše od zajamčene plače.

Težava je, da se zajamčena plača, ki po Židanovem opozorilu danes, razen v omenjenem zakonu, ne obstaja več, od leta 2006 ni več zvišala in še vedno znaša okoli 238 evrov. V istem obdobju pa je minimalna plača, ki je leta 2006 znašala skoraj 522 evrov z usklajevanji do danes narasla na 1024 evrov.

Zato predlagajo, da se v zakonu na novo določi najnižja višina denarnega nadomestila za bolniško odsotnost, ki pripada zavarovancu, in sicer v višini 60 odstotkov minimalne plače, in ne več zajamčene plače.

Člani odbora za zdravstvo so danes soglasno podprli vsa dopolnila, ki so sledila pripombam parlamentarne zakonodajno-pravne službe in predlog zakona brez glasu proti potrdili tudi v celoti.

Podpora iz državnega sveta

Predlog je sicer podprla tudi pristojna komisija državnega sveta. Ob tem je državni svetnik Peter Požun predstavil podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da to nadomestilo prejema od 115 do 130 ljudi, sprememba pa bo sicer aktualna za okoli 2300 zavarovancev.

Za zdravstveno blagajno to pomeni okoli pol milijona evrov dodatnih obveznosti, a kot ugotavljajo v državnem svetu, v primerjavi z nekateri drugimi veliko večjimi obremenitvami to ne predstavlja bistvene ovire. A hkrati pozivajo, da se za nove izdatke zdravstvene blagajne zagotovi dodaten vir financiranja, ki ne bo odvisen od vplačanih prispevkov, je še dodal Požun.