V letu 2023 so odstopili ministri Uroš Brežan, Danijel Bešič Loredan, Sanja Ajanović Hovnik, ministrico Ireno Šinko pa je razrešil DZ. Foto: BoBo
V letu 2023 so odstopili ministri Uroš Brežan, Danijel Bešič Loredan, Sanja Ajanović Hovnik, ministrico Ireno Šinko pa je razrešil DZ. Foto: BoBo

Zaradi katastrofalnih poplav in povezanih težav so bili sprejeti številni ukrepi za hitro odpravljanje posledic poplav, kasneje je bil sprejet in nato noveliran zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ki je usmerjen v reševanje stisk prebivalcev prizadetih območij. Sredi decembra je bil sprejet zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po avgustovski ujmi, ki posega na številna področja in naj bi omogočil hitro obnovo in normalizacijo razmer na prizadetih območjih ter poskrbel za nadaljnji razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče.

Vremenske ujme so močno posegle tudi v slovenski proračun, saj je bilo iz državnega proračuna za pomoč in sanacijo do sredine decembra izplačanih že več kot 453 milijonov evrov. Po vladnih ocenah pa bo poplavna obnova v prihodnjih letih znašala kar okoli 10 milijard evrov.

Tukaj smo: Slovenija v letu 2023

Velik padec podpore vlade

Kljub hitremu odzivu vlade na najhujšo katastrofo v zgodovini Slovenije, kot jo je označil premier Robert Golob, je vladi in tudi največji koalicijski stranki Gibanju Svoboda podpora v javnosti celo leta padala. K temu so prispevale tudi nekatere afere in drugi zapleti znotraj vladne ekipe, ki so pripeljali do sprememb na ministrskih položajih.

Prvi minister, ki je v letu 2023 zapustil vlado, je bil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Na začetku julija je na željo premierja Goloba podal odstopno izjavo.

Bešič Loredan, ki je bil tudi podpredsednik vlade, je sprva veljal za ključnega moža pri napovedani zdravstveni reformi. Kot je pojasnil Golob, sta se razšla "v pogledu na krepitev javne zdravstvene mreže, posebej pri oceni, ali je bilo prav, da se je toliko sredstev prelilo k zasebnikom prek interventnega zakona".

Ministrica za zdravje je oktobra postala Valentina Prevolnik Rupel, medtem pa je ministrstvo za zdravje vodil kar sam premier Golob.

Oktobra je vlada ostala brez treh ministrov. Odstop je podal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ki je Golobovo zaupanje izgubil zaradi prepočasne reorganizacije dela po avgustovski ujmi.

Ministrico za kmetijstvo Ireno Šinko pa je razrešil DZ, saj sama ni želela podati odstopne izjave, potem ko ji je Golob očital pomanjkljiv odziv ob neustreznem ravnanju in obveščanju uprave za varno hrano. Javnost je bila o škodljivih pesticidih v hrani nekajkrat obveščena šele po tem, ko so jo številni kupci že kupili in pojedli.

Z mesta ministrice za javno upravo je oktobra na lastno željo odstopila Sanja Ajanović Hovnik. Vzrok so bili očitki o visokih stroških veččlanske delegacije ministrstva na dogodku v New Yorku ter domnevno netransparentna in neenakopravna obravnava prosilcev pri dodelitvi sredstev na razpisu ministrstva nevladnim organizacijam.

V odstopni izjavi je zapisala, da ob tako "neusmiljeni kampanji" ne želi škodovati delu vlade, stranke, ministrstva in države. Ministra za naravne vire in javno upravo sta postala Jože Novak in Franc Props.

Gibanje Svoboda je oktobra iz stranke izključilo tudi poslanko Mojco Šetinc Pašek in svetovalca v kabinetu predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič Roberta Pavšiča.

Premier Golob sprva izključitve ni podrobneje komentiral, dejal pa je, da "se natančno ve, na kateri gol je treba streljati, ko začneš zabijati avtogole, pa v ekipi nimaš kaj več iskati". V stranki Gibanje Svoboda so Šetinc Pašek med drugim očitali neusklajeno komuniciranje.

Šetinc Pašek pa je menila, da je šlo pri njeni izključitvi za delovanje generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vuković, državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Damirja Črnčeca in predsednika stranke Roberta Goloba.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Ali se je premier vtikal v policijo?

Za premierja Goloba je bilo precej obremenjujoče pričanje nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava na seji preiskovalne komisije DZ-ja, ki preiskuje nedopustno politično vmešavanje v delo policije.

Bobnar je na zaslišanju pojasnila, da je predsednik vlade izvajal politične pritiske nanjo, ko naj bi od nje zahteval ravnanja, v katera kot ministrica ni mogla privoliti, med drugim bi moral nekdo izgubiti službo. Na zaprtem delu zaslišanja pa naj bi pričala, da naj bi premier Golob vplival na preložitev datuma aretacije ruskih vohunov, ki sta ju Sova in NPU konec januarja prijela v najeti pisarni v poslovni stavbi za ljubljanskim Bežigradom.

"Edini pogovor, ki sem ga imel z njima, še posebej z Lindavom, je bil, preden je vlada sploh nastopila mandat. Vlada je nastopila 1. junija, sam sem se z njima pogovarjal maja lani, skupen cilj vsem nam je bil, da očistimo Slovenijo, v tem primeru tudi policijo, janšizma," je v Odmevih TV Slovenija pojasnil Golob. Vtikanje v aretacijo je prav tako zanikal. Golobovo domnevno vmešavanje v delo policije sicer preiskuje tudi KPK.

Precej odzivov v javnosti je bila deležna tudi partnerica premierja Roberta Goloba Tina Gaber, ki se je glede odlova nutrij na Ljubljanskem barju obregnila ob študijo ljubljanske biotehniške fakultete o problematiki nutrije in pižmovke, češ da študija namiguje na sistemsko korupcijo.

Zastala reforma zdravstva

Nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je za leto 2023 napovedal pripravo reforme zdravstvenega sistema, ki naj bi zaživela leta 2024. Ministrstvo za zdravje je pod njegovim vodstvom pripravilo nekatere ukrepe za stabilizacijo zdravstvenega sistema, denimo za skrajševanje čakalnih vrst. Toda učinek je bil ravno obraten. Čakalne dobe so se namreč kljub 200 milijonom evrov dodatnih intervencijskih sredstev večinoma podaljšale. Opravljale so se relativno preproste in dobro plačane storitve, ne pa najnujnejše.

Bešič Loredan je zavrnil kritike o neuspešnosti interventnega zakona, saj naj bi bil zakon "na svoj način zgodba o uspehu". Zvišanje števila čakajočih nad dopustno dobo pa je bilo po njegovih besedah, glede na analizo ministrstva za zdravje, neposredno povezano z drugačno strukturo stopnje nujnosti izdanih napotnic. Vlada je zakon kasneje novelirala, tako da naj bi se sredstva usmerila k točno določenim zdravstvenim storitvam, kjer so čakalne dobe najdaljše.

Ukinitev dopolnilnega zavarovanja

Poslanci DZ-ja so na začetku julija sprejeli zakon, s katerim se dopolnilno zdravstveno zavarovanje spreminja v obvezen prispevek. Znesek bo enak za vse, in sicer 35 evrov. Obračunavali ga bodo od prvega januarja 2024.

Poleti je zdravstveno ministrstvo tudi pripravilo smernice za prihodnji dve leti. V njem med drugim predvidevajo uvajanje plačevanja storitev po kakovosti, povečanje ekip ambulant družinske medicine, ob tem pa spremembo glavarinskih količnikov, pa tudi ukinitev stopnje nujnosti napotnic zelo hitro.

"Zdravstvo ostaja in je vedno bilo prva prioriteta do konca mandata, prvega in tudi drugega, če ga bomo dobili. Zakaj? Prvič, ker gre za najpomembnejši javni sistem, od katerega je odvisno ne samo naše zdravje, ampak dejansko blaginja celotne slovenske družbe, in drugič zaradi tega, ker je s tem sistemom v zadnjih 30 letih res šlo narobe skorajda vse, kar se je dalo, predvsem z vidika politike," je v pogovoru za TV Slovenija ob koncu leta pojasnil premier Golob.

Foto: MMC RTV Slovenija/Maja Ikanovič
Foto: MMC RTV Slovenija/Maja Ikanovič

Saga z zakonom RTV Slovenija (še) ni končana

Novembra 2022 so bili na referendumih potrjeni zakoni o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. Vlada je nato na začetku leta povečala število ministrstev na 20, zakon o dolgotrajni oskrbi se bo postopoma začel uporabljati na začetku leta 2024, zakon o RTV Slovenija pa je še vedno v obravnavi ustavnega sodišča.

Pobudo za oceno ustavnosti je po potrditvi zakona o RTV Slovenija na referendumu, s predlogom za začasno zadržanje, vložilo več nekdanjih vodilnih na RTV Slovenija s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem.

Ustavno sodišče je nato februarja začasno zadržalo izvrševanje dela 23. člena ter 24. in 25. člena novele zakona o RTV Slovenija, ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta in imenovanju predsednika in članov uprave. Ustavni sodniki so sklep sprejeli s petimi glasovi za proti trem.

Preobrat se je zgodil konec maja, ko je ustavno sodišče objavilo sklep o razveljavitvi zadržanja dela zakona, kar je omogočilo imenovanje sveta in vodstva RTV Slovenija. Ustavno sodišče je sklep sprejelo, ker je ugotovilo, da se možnost vsebinske odločitve glede skladnosti novele z ustavo zaradi razdeljenosti ustavnih sodnikov oddaljuje, morda celo na čas po menjavi članov ustavnega sodišča.

Nova uprava RTV-ja je nato sredi novembra umaknila pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o RTV-ju. Nekdanji predsednik programskega sveta Peter Gregorčič in pravnik Matej Avbelj pa sta opozorila, da morda v zadevi nikoli ne bo vsebinske odločitve.

Pogajanja za nov plačni sistem v javnem sektorju brez epiloga

Za leto 2023 je bilo napovedano sprejetje novega zakona o plačah v javnem sektorju, ki bi po napovedih vlade začel veljati leta 2024. Toda pogajanja s sindikati javnega sektorja glede novega plačnega sistema so bila precej turbulentna.

Pogajanja s sindikati javnega sektorja je sprva vodila nekdanja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Vladna stran je nato konec avgusta prekinila pogajanja s sindikati javnega sektorja, saj se niso zmogli sporazumeti o podpisu dogovora, s katerim bi kot rok za dogovor o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij določili 15. oktober, za začetek implementacije pa 1. januar 2025. Vlada je želela uvedbo plačnega sistema premakniti za eno leto, ker naj bi po uničujočih poplavah v letu 2024 imela prednost sanacija države.

Pogajanja z javnim sektorjem o odpravi plačnih nesorazmerij in reformi plačnega sistema, ki jih po odstopu Ajanovič Hovnik nadaljujeta finančni minister Klemen Boštjančič in minister za javno upravo Franc Props, se bodo nadaljevala po novem letu.

Svoj plačni sistem na način, ki bo ločen in neodvisen od splošnega sistema plač v javnem sektorju, želi zdravniški sindikat Fides, ki je za 9. januar 2023 napovedal enodnevno opozorilno stavko, za 15. januar pa začetek splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov do preklica, saj vlada po njihovem mnenju ni izpolnila zavez iz sklenjenih sporazumov.

Zvišanje plač nemudoma zahtevajo sodniki, saj je konec junija ustavno sodišče presodilo, da so deli zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavni. Plače sodnikov so po mnenju ustavnega sodišča prenizke, s čimer sta kršeni ustavni načeli sodniške neodvisnosti in delitve oblasti. Za odpravo protiustavnosti je ustavno sodišče zakonodajalcu določilo šestmesečni rok, neustavnih členov pa ni razveljavilo.

Sodni svet je postavil zahtevo, da DZ do 3. januarja uresniči ustavno odločbo glede sodniških plač, sicer bodo vložili zahtevo za izvršitev ustavne odločbe in obvestili pristojne evropske institucije. Napovedali pa so tudi enourno prekinitev sodnih obravnav.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Protesti in shodi tudi proti Golobovi vladi

V letu 2023 so potekali tudi številni protesti in shodi. Na začetku leta so se na številnih lokacijah po Sloveniji na opozorilnem protestu s traktorji in transparenti zbrali slovenski kmetje in opozorili na omejitve pri kmetovanju, od vladajočih pa zahtevali spodbudno okolje za kmetovanje.

Pred poslopjem vlade sta z zahtevami po odpravi plačnih nesorazmerij protestirala tudi šolski sindikat Sviz in del sindikatov javnega sektorja.

Več protestnih shodov sta priredila tudi iniciativa Glas ljudstva in ljudska iniciativa Glas upokojencev, ki jo vodi Pavel Rupar. Pred ljubljansko mestno hišo pa je bilo organiziranih več shodov proti gradnji kanala C0, povezovalnega kanalizacijskega kanala med Črnučami in Brodom v Ljubljani.

Kanal C0, ki naj bi ogrožal zajetja pitne vode na ljubljanskem polju, je postal najpomembnejša ekološka tema v državi. V državnem zboru je bila tudi na pobudo SDS-a ustanovljena preiskovalna komisija DZ-ja o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0.

Porast nezakonitih prehodov meje

V letu 2023 se je močno povečalo število prijetih posameznikov, ki so nezakonito prečkali mejo. Glede na podatke policije so do konca novembra policisti obravnavali 55.230 nedovoljenih vstopov v državo. Lani v istem obdobju je bilo takšnih prehodov 30.141. Največ je bilo Afganistancev, sledijo Maročani, Pakistanci, državljani Bangladeša in Rusi. Zaradi številnih prošenj za mednarodno zaščito so močno obremenjeni tudi azilni domovi.

Slovenija je posledično jeseni uvedla nadzor na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko. Po več kratkotrajnih podaljševanjih bo ukrep veljal do junija prihodnje leto.

Menjave v vodstvih parlamentarnih strank

Novo vodstvo je v letu 2023 dobila najmanjša parlamentarna stranka Levica. Dolgoletnega koordinatorja Levice Luko Mesca, ki ostaja podpredsednik vlade, je zamenjala Asta Vrečko, sicer ministrica za kulturo.

Poslanec SDS-a Anže Logar je odstopil z mesta predsednika sveta stranke SDS, saj naj bi se posvetil aktivnemu udejstvovanju v okviru društva Platforma sodelovanja, ki jo je ustanovil konec maja letos. Izvršilni odbor SDS-a je ob tem menil, da Logar ustanavlja novo stranko. Logar se je odzval, da glede svojega političnega udejstvovanja zunaj stranke SDS ni sprejel še nobene odločitve.

Z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda pa je oktobra odstopila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Kot razlog je navedla preobremenjenost ob vodenju državnega zbora.

Zakaj je prišlo do padca podpore vladi?

"Vlada Roberta Goloba pri državljanih ni uspela vzbuditi vtisa kompetentnosti, da bi se to odrazilo v višjih stopnjah zaupanja ali vsaj manjšem padanju zaupanja v delo vlade. Zaupanja pa ni uspela niti vzpostaviti, ker je imela tako vlada kot koalicija že od samega začetka začetniške težave pri privajanju na politično življenje tako v zakonodajni kot v izvršilni oblasti. Od visokoletečih napovedi o vsaj petih reformah se ni uresničilo veliko pričakovanj, začenši z zdravstveno, kjer je bilo treba po Loredanovih eksperimentih, ki so se odvijali v nasprotni smeri od zastavljenih politik te vlade, zamenjati ministra, ki je požel s svojim načinom »skrajševanja« čakalnih vrst več razumevanja v opoziciji in interesnih skupinah kot v vladi. Nezaupanje krepijo tudi nepremišljene ad hoc odločitve, ki se hitro izjalovijo, kot je denimo napoved parcialnega reševanja težav in plač posameznih družbenih skupin. S svojim slabo koordiniranim, mestoma shizofrenim načinom delovanja je vlada odprla fronte z interesi gospodarstva, za nameček pa je izgubila tudi simpatije civilne družbe, ki je izdatno pripomogla k porazu prejšnje Janševe koalicije na volitvah," je za MMC o tem, zakaj je močno padla podpora vladi pojasnil novinar Radia Prvi Aleš Kocjan.

Padec podpore vladi se vsaj na videz ni prelevil v večjo podporo opoziciji. Kdo je na politični sceni s tem pridobil? Ali bo lahko bil Anže Logar?

"Iz javnomnenjskih raziskav že tradicionalno lahko razbiramo nizko stopnjo zaupanja v politiko. Ljudje politike ne razumejo kot upravljanje z javnimi zadevami in iskanje skupnega dobrega, temveč kot orodje različnih interesov – tako kapitalskih kot političnih. Da se strmoglavljenje podpore vladi ne prelevi v zaupanje v opozicijo lahko kaže na dvoje: ali da je slovenska družba močno polarizirana in je prehajanje med poloma malo verjetno ali pa da je tudi desni politični pol idejno in konceptualno izpraznjen in ne more pritegniti novih podpornikov. Ker volilno telo ni povsem racionalno in ker obstaja prepričanje, da so v družbi in državi možne hitre rešitve, se utegne v trenutkih izrazitega nezaupanja v etablirano politiko spet pojaviti upanje v obliki nekoga, ki domnevno lahko preseže temeljne politične delitve, umiri dialog in uredi razmere v državi s preseganjem tradicionalnih vzorcev političnega delovanja. Da je to upanje jalovo, smo lahko v zadnjih 20 letih spoznali že večkrat. Povrh vsega javnost izhaja iz prepričanja, da je treba presegati delitve. Nasprotno, v političnem prostoru so kresanja mnenj, spopadi argumentov in iskanja kompromisov nujni. Težava je, da je spopad idejnih konceptov v politiki zamenjal boj interesov. Kako uspešen bo Anže Logar, če se bo podal na samostojno politično pot, bo odvisno od številnih okoliščin, morda najpomembnejša pa je ta, da v njem vidijo upanje interesi gospodarstva. To je slaba novica za Novo Slovenijo, ki se pozicionira kot zagovornica gospodarstva, a je prešibka, da bi imela tukaj izdatnejšo zaslombo, in tudi za SDS, ki s tem dobiva sporočilo, da je njihov oster in konflikten način političnega delovanja nesprejemljiv za kapital, ki je, pregovorno rečeno, plaha ptica in si želi predvidljivo, umirjeno politično okolje," je še pojasnil Kocjan.