Problematična prehrana

Prehranski problemi Slovencev: preveč soli, sladkorja in mesa

Polona Krušec
19. 2. 2024, 18.56
Deli članek:

Raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da delovno aktivna populacija glede prehranjevalnih navad spada med ogrožene skupine prebivalcev Slovenije.

Profimedia
Sogovornik je poudaril, da priporočenega vnosa vlaknin ne doseže kar 87 odstotkov prebivalcev oziroma 92 odstotkov prebivalk Slovenije.

Zakaj? »Zaradi premalo zelenjave v prehrani, neurejenega ritma prehranjevanja in previsokega energijskega vnosa,« v brošuri Zdrava prehrana na delovnem mestu za vsak dan ugotavlja NIJZ.

Problem, ki ga zdravstvena stroka jasno vidi, je tudi, da zaužijemo preveč soli in sladkorja. Vse našteto pa je povezano s številnimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi sodobnega časa. To so bolezni srca in ožilja, različne oblike raka, sladkorna bolezen tipa 2, debelost in posledično oteženo gibanje, bolečine v kosteh in mišičju ter drugo.

Kaj sploh pomeni jesti zdravo?

Inštitut za nutricionistiko
»Neravnovesje med porabo in vnosom energije je tudi glavni vzrok vse večje prevalence debelosti.« prof. dr. Igor Pravst

To nam je pojasnil prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje, ki deluje v okviru Inštituta za nutricionistiko. Uvodoma opozori, da v prehrani človeka posamezen obrok nikoli ni v celoti hranilno uravnotežen. »Uravnotežena pa mora biti prehrana na daljše obdobje. Če za makrohranila velja precejšnja uravnoteženost že med dnevi, temu ni tako pri mikrohranilih (vitamini in minerali), kjer je treba upoštevati daljša časovna obdobja. Različna živila namreč vsebujejo zelo različne kombinacije hranil, zato je ključna uravnotežena in pestra prehrana, sestavljena iz čim več različnih živil,« je dejal.

Ali je v enem od predlogov NIJZ za malico oziroma kosilo (vidite ga lahko na fotografiji, več jih je v uvodoma omenjeni brošuri) temu zadoščeno – so jedi uravnotežene? »Tega v posamezni malici ni mogoče upoštevati oziroma doseči, zato tudi ni primerno ocenjevati hranilne uravnoteženosti posameznega obroka v brošuri. Hiter pregled serije predlaganih malic, ki so jih pripravili, sicer pokaže, da se v njih pojavljajo zelo različna živila, vključno s polnozrnatimi izdelki, stročnicami, zelenjavo in drugimi sestavinami, ki so pomembne v uravnoteženi prehrani,« je ocenil.

Prehranjevanja Slovencev sicer Pravst komentira s pomočjo nacionalne prehranske raziskave SI.Menu, ki je razkrila vrsto izzivov v različnih populacijskih skupinah. »Če se omejim le na odrasle, smo ugotovili, da jih več kot 70 odstotkov zaužije premalo sveže zelenjave, kar je povezano tudi z nizkim vnosom prehranskih vlaknin. Priporočen dnevni vnos je vsaj 30 gramov, dejansko pa jih večina odraslih zaužije manj kot 20 gramov,« je izpostavil in poudaril, da priporočenega vnosa vlaknin ne doseže kar 87 odstotkov moških in 92 odstotkov žensk!

NIJZ
To je nekaj predlogov NIJZ za zdravo malico in kosilo med delovnim časom.

Manj aktivni potrebujejo manj kalorij

»Obratno velja za meso in mesne izdelke, ki jih kar 90 odstotkov Slovencev zaužije več od priporočil. Ob tem se je treba zavedati, da na prehranjevalne navade posameznika vpliva vrsta zelo različnih dejavnikov, ki so pogosto povezani tudi z drugimi vidiki življenjskega sloga. Od slednjih je treba še posebej izpostaviti telesno aktivnost, ki je neposredno povezana s potrebo telesa po energiji in hranilih. V primeru manj aktivnega življenjskega sloga telo potrebuje bistveno manj energije, posledično pa tudi manj hrane. Neravnovesje med porabo in vnosom energije je tudi glavni vzrok za vse večjo prevalenco debelosti,« je poudaril sogovornik z Inštituta za nutricionistiko.

Po njegovih informacijah več raziskav nakazuje, da na debelost vpliva tudi vse večji obseg uživanja visoko procesirane hrane, ki je pogosto bogata z maščobo, sladkorjem in soljo. »Takšni izdelki so lahko izjemno okusni in jih zato zaužijemo še več, rezultat pa je ne le previsok vnos energije, temveč tudi posameznih snovi, ki jih želimo v prehrani omejevati. Le kot primer: natrija oziroma soli odrasli prebivalci Slovenije zaužijemo še enkrat več od priporočil, kar povečuje tveganja za srčno-žilna obolenja. Pomembne vire soli v naši prehrani predstavljajo na primer predelani mesni izdelki, kruh pa tudi prigrizki,« je podčrtal.