Razkrili program in nagrade 26. Festivala slovenskega filma
Sorodna novica Nagrada Milke in Metoda Badjure v roke direktorja fotografije Rada Likona

V tekmovalnem programu celovečernih filmov, v katerega so praviloma najostreje uperjene oči širše javnosti, se bo letos predstavilo kar štirinajst dolgometražnih filmov. Od tega je polovica dokumentarnih, kar je po besedah direktorice Slovenskega filmskega centra Nataše Bučar odraz ciljnih usmeritev in vlaganj v razvoj dokumentarnega filma s strani SFC-ja.

Zatišje za animirani film, eksplozija za dokumentarnega
V polju igranega filma slovenska produkcija ponuja število filmov, primerljivo z zadnjimi leti, dokumentarcu se ob omenjenem porastu "piše lepa prihodnost", animiranih filmov je tokrat nekaj manj, zaznali pa so porast študijskih filmov, je k temu dodal direktor FSF-ja Bojan Labović. Prejeli so 138 prijav. Poleg 55 tekmovalnih filmov je komisija izbrala še 39 filmov za pregledni del ter sedem filmov, ki jih bodo prikazali v posebnem preglednem programu.

"Jadralski podvigi in tragično izginotje očeta niso bili razlog za ta film," je o Šterkijadi povedal Igor Šterk. "Kar me je pritegnilo, so bili trenutki v naši družini – žalostni, trpki, a hkrati komični in absurdni. Ti odslikavajo kompleksnost odnosov v naših življenjih." Foto: FSF Portorož

Med igranimi filmi bom našli vse štiri zgoraj omenjene "svetovne premiere". 3. oktobra se bo festival uradno odprl s Šterkijado Igorja Šterka – intimnim portretom družine Jureta Šterka, prvega Slovenca, ki je sam objadral svet. Labović je Šterkijado za odprtje izbral, ker bo film zaradi svoje tematike zanimiv za najširše občinstvo, pa tudi, ker zaradi svoje povezanosti z morjem zaseda še posebej simbolično mesto na festivalu, ki ima dom v Portorožu.

Na otvoritveni slovesnosti festivala bodo podelili še nagrado Milke in Metoda Badjure, ki jo bo za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti prejel direktor fotografije Rado Likon.

Vzornik je po Izletu in Dvojini tretji celovečerec Nejca Gazvode; "izlet v osnovnošolska leta in mladost, ki se z vsakim letom zdi bolj nenavadna", je režiser podoživel z mladim Francetom Mandićem v glavni vlogi.

V Vzorniku mladi Jan, ki po selitvi v nov kraj postane žrtev vrstniškega nasilja, začne videvati skrivnostnega moškega, v katerem zaradi stiske poišče podporo – a za to plača visoko ceno. Foto: FSF Portorož
V Vzorniku mladi Jan, ki po selitvi v nov kraj postane žrtev vrstniškega nasilja, začne videvati skrivnostnega moškega, v katerem zaradi stiske poišče podporo – a za to plača visoko ceno. Foto: FSF Portorož

Žiga Virc je s Poslednjim herojem ustvaril "črno komedijo o družini, ki se spopade z zunanjim sovragom, pristane pa v vojni sama s sabo". Film o zdrahah okrog rušenja partizanskega spomenika, ki se mora umakniti trgovskemu centru, je po Virčevih besedah "izraz jeze in nemoči moje generacije ob obsesiji našega naroda s preteklostjo".

Radko Polič v hrvaškem filmu Spominjam se samo srečnih dni igra od življenja utrujenega starca, ki obsedi za mizo v restavraciji in opazuje goste, za katere se izkaže, da igrajo ključne prizore iz njegovega življenja. Foto: HAVC
Radko Polič v hrvaškem filmu Spominjam se samo srečnih dni igra od življenja utrujenega starca, ki obsedi za mizo v restavraciji in opazuje goste, za katere se izkaže, da igrajo ključne prizore iz njegovega življenja. Foto: HAVC

Kot zadnja svetovna premiera je tu še Opazovanje, ki ga režiser in soscenarist Janez Burger opiše kot zgodbo o empatiji. Enigmatični sinopsis nakazuje elemente srhljivke: "Bolj ko se mlada reševalka trudi odkriti, zakaj dobiva misteriozne posnetke brutalnega zločina, ki ga je videla v živo po Facebooku, bolj ji postaja jasno, da je pri njem sodelovala tudi sama."

Nabor igranih celovečercev zaokrožijo še filmi Zbudi me Marka Šantića, Mož brez krivde Ivana Gergoleta in mladinska uspešnica Petra Bratuše Gajin svet 2, ki smo jo v redni distribuciji že lahko videli. Med igranimi celovečerci tako letos ni niti enega filma v ženski režiji, so pa zato letos snemanje igranih filmov začele kar štiri režiserke, tako da njihov "val" lahko pričakujemo naslednje leto.

Med dokumentarci bo gotovo precej pozornosti požel portret pokojnega Petra Musevskega, film Pero v režiji Damjana Kozoleta. Maja Prettner v dokumentarcu Duhovnica spremlja zgodbo evangeličanske duhovnice, ki izstopa iz svojega poklica, Dva koraka od Baltika do Jadrana v režiji Jana Mozetiča pa izrisuje kulturno krajino Litve, Poljske, Madžarske in slovensko-italijanskega primorja na začetku 20. stoletja. Telo Petre Seliškar je prikaz dolgoletnega boja z avtoimunskimi boleznimi. Ne misli, da bo kdaj mimo je eksperimentalno-dokumentarni film Tomaža Groma, LGBT_SLO_1984 Borisa Petkoviča pa dokument slovenskega LGBT-gibanja. Na stičišču igranega in dokumentarnega filma stoji film Igorja Vrtačnika Skozi moje oči, portret Vena Pilona v Parizu ob prelomu stoletja.

Sekcija manjšinskih koprodukcij letos šteje samo dva naslova: polega Varnega kraja Juraja Lerotića, ki je bil z vodomcem nagrajen že na lanskem Liffu, je tu še italijansko-slovenska koprodukcija Kakšno življenje!, pod katero je podpisan režiser Giuseppe Battiston.

Med 16 kratkimi filmi tekmovalnega programa bo pet dokumentarnih, pet animiranih in šest igranih.

Na novinarski konferenci pred začetkom festivala so direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, direktor festivala Bojan Labović, vodja strokovnega programa Veronika Zakonjšek in vodja projekta Tjaša Smrekar predstavili novosti in poudarke letošnjega festivala. Foto: Festival slovenskega filma/Katja Goljat, Matjaž Rušt
Na novinarski konferenci pred začetkom festivala so direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, direktor festivala Bojan Labović, vodja strokovnega programa Veronika Zakonjšek in vodja projekta Tjaša Smrekar predstavili novosti in poudarke letošnjega festivala. Foto: Festival slovenskega filma/Katja Goljat, Matjaž Rušt

Leto obletnic in slovesov
Festival bo letos počastil več obletnic: 100-letnico in 60-letnico dvoran, v katerih danes delujeta Kinodvor in Slovenska kinoteka, 80-letnico režiserja Karpa Godine (s pogovorom in projekcijo Ivanišinovega Karpopotnika) in lansko stoletnico rojstva snemalca Ivana Marinčka. Spomnili se bodo tudi gledališkega in filmskega velikana Radka Poliča - Raca: predvajali bodo hrvaški film, v katerem je odigral svojo poslednjo vlogo, Spominjam se samo srečnih dni, ter v Portorožu gostili režiserja Nevia Marasovića.

Lento "prijatelja slovenskega filma" letos prejme Dragomir Zupanc, ki v Beogradu pripravlja Dneve slovenskega filma.

Strokovno žirijo za celovečerne filme letos sestavljajo igralka Anuša Kodelja, režiserka Andrina Mračnikar ter odgovorna urednica revije Ekran Ana Šturm, žirijo za kratke in študijske filme pa ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic, antropolog in cineast Naško Križnar ter producent in montažer Vladimir Šojat.

Svoj najljubši film bo z glasovanjem izbralo tudi občinstvo, prav tako Društvo slovenskih filmskih publicistov Fipresci, Art kino mreža Slovenije in Društvo slovenskih režiserjev, ki z nagrado kosobrin ovenča "dragocene filmske sodelavce".

V Poslednjem heroju Žige Virca Primož Pirnat upodobi sina junaškega partizana, ki se z radikalnim nastopom upre rušenju očetovega spomina. Foto: FSF Portorož
V Poslednjem heroju Žige Virca Primož Pirnat upodobi sina junaškega partizana, ki se z radikalnim nastopom upre rušenju očetovega spomina. Foto: FSF Portorož

Strokovni program bo uvedlo predavanje španske producentke dokumentarnih filmov Marte Andreu, v tem sklopu festivala bodo predstavili tudi strateški načrt za razvoj AV-industrije do leta 2030. Srečanje študentov filmskih akademij so letos razširili na študente likovne akademije, za zaključek pa je vodja strokovnega dela Veronika Zakonjšek napovedala še okroglo mizo o trajnostnih praksah v slovenski filmski produkciji.

FSF bo potekal na dveh lokacijah, v Avditoriju Portorož in na razstavišču Monfort. Ker si prizadevajo slovenski film predstaviti tudi v tujini, so tokrat v goste povabili selektorje dokumentarnih festivalov iz širše regije. Cene vstopnic so po besedah vodje projekta FSF-ja Tjaše Smrekar ohranili na petih evrih, prav tako simbolični filmski evro, ki ogled filmov omogoči tudi povabljenim študentom filmskih akademij.

Na temo proračuna so organizatorji povedali, da festival pripravijo za "manj kot dvesto tisoč evrov", kar je, če se ozremo po regiji, približno petina proračuna festivala v Pulju.