Nedelja, 14. 1. 2024, 4.00
3 mesece, 2 tedna
Skok v športno preteklost
30 let od enega najbolj kontroverznih športnih škandalov: lepotica in zver ter bitka za poškodovano koleno #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,69
Od enega največjih incidentov v svetu športa je 6. januarja minilo 30 let.
Od napada na ameriško umetnostno drsalko Nancy Kerrigan, dobitnico dveh olimpijskih odličij in ljubljenko ameriške javnosti, je 6. januarja 2024 minilo natanko 30 let. Kaj se je dogajalo usodnega dne, kdo je bil kriv za napad in kaj ima s tem filmska uspešnica Jaz, Tonja z avstralsko igralko Robbie Margot oziroma filmsko Barbie v glavni vlogi?
Tokratni skok v športno preteklost nas bo popeljal v leto 1994, natančneje v 6. januar, ko se je na ledeni ploskvi v Cobo Areni v Detroitu na svoj nastop na ameriškem državnem prvenstvu pripravljala umetnostna drsalka Nancy Kerrigan, bronasta z olimpijskih iger v Albertvillu leta 1992. S svojim širokim nasmehom in popolnim telesom bi si kruh zlahka služila kot fotomodel, če ne bi že kot majhna deklica zajadrala v garaški svet umetnostnega drsanja.
Zgodilo se je tik po treningu. Kerriganova je ravno zapuščala ledeno ploskev, ko je k njej pristopil možakar (pozneje se je izkazalo, da gre za Shana Stanta) in jo s teleslopsko kovinsko palico močno udaril po kolenu. Takrat 25-letna športnica je bruhnila v krčevit jok in kričala: "Zakaj jaz, zakaj zdaj?" Vse skupaj so vestno beležile televizijske kamere in posnetek še danes kroži po svetovnem spletu.
6. januar 2024, napad na Nancy Kerrigan:
Napad naročil mož glavne tekmice
Čeprav je bilo na začetku jasno le to, da gre za neznanega napadalca, so preiskovalci dokaj hitro ugotovili, da za napadom vsaj posredno stoji Jeff Gillooly, nekdanji mož Tonye Harding, ameriške umetnostne drsalke, ki se je tako kot Kerriganova potegovala za eno od dveh prostih mest v ameriški olimpijski reprezentanci. Ko se je tik pred državnim prvenstvom, ki je pomenil sito za prosti mesti, Hardingova otresla glavne favoritke, so ji bila vrata v reprezentanco na stežaj odprta.
In res, v odsotnosti glavne zvezde je bila Hardingova končno deležna medijske slave, po kateri je tako hrepenela, osvojila je naslov ameriške državne prvakinje in si priborila mesto v ameriški olimpijski reprezentanci za nastop na olimpijskih igrah v Lillehammerju februarja 1994.
Hardingova z nekdanjim možem Jeffom Gilloolyjem, pobudnikom napada na Kerriganovo.
A račun se ji ni izšel. Eden od vpletenih v napad na Kerrigenovo, Shawn Eckardt (pozneje se je iz varnostnih razlogov preimenoval v Briana Seana Griffitha), je celotno zgodbo povedal FBI in Hardingovi ni preostalo drugega, kot da prizna, da je vedela za napad – sicer naj bi zanj izvedela šele po že izvršenem dejanju – a ga ni prijavila oblastem. Ameriški olimpijski komite jo je nameraval nagnati iz ekipe, a so mu odvetniki Tonye Harding zagrozili s 25 milijonov dolarjev težko tožbo, zato so si premislili in zamižali na eno oko.
A vse to še ni bilo najhuje. Hujše kot tožbe so bile senzacionalne zgodbe tabloidnih novinarjev, ki so se spravili nad Hardingovo ter dnevno napletali nove in nove zgodbe.
Medtem je Karriganova po poškodbi kolena in tetive kvadricepsa počasi, a zadovoljivo okrevala. Ravno pravšnji čas za nastop na olimpijskih igrah v Lillehammerju, kjer so ji tekmice odstopile mesto v reprezentanci. Ameriško zanimanje za umetnostno drsanje še nikoli ni bilo tako veliko, mediji pa so s svojimi poročanji še dodatno segrevali naelektreno ozračje.
Bitka za poškodovano koleno – 2. del
Drsalni spopad so predstavljali kot spopad lepotice in zveri, kot največji oder na svetu pa izkoristili prenos prostega programa v umetnostnem drsanju, ki še vedno velja za enega najbolj gledanih v ameriški zgodovini. Mediji so dogodek naslovili Bitka za poškodovano koleno – 2. del.
Hardingovo so med pripravami na prosti program na olimpijskih igrah v Lillehammerju pestile težave z vezalkami.
Tam se je drama nadaljevala, Hardingovo, ki je bila že po obveznem programu daleč od dosega medalj, so med pripravami na prosti program pestile težave z vezalkami, Kerriganovo pa so sodniki po prvem mestu po obveznem programu z minimalno razliko prestavili na drugo mesto.
Olimpijska prvakinja leta 1994 je postala ukrajinska najstnica, aktualna svetovna prvakinja Oksana Baiul, ki smo jo prav tako že gostili v rubriki Skok v športno preteklost, Kitajka Lu Chen je zasedla tretje mesto, Hardingova je bila šele osma.
Kaj se je zgodilo s krivci za napad?
Nekdanji mož Tonye Haring, Jeff Gillooly, in nekdanji telesni stražar Griffith (Hardingova ga je najela zaradi anonimnih groženj s smrtjo) sta priznala krivdo za izsiljevanje, povezano z napadom. Gillooly je moral plačati sto tisoč dolarjev kazni in odsedeti dve leti zaporne kazni, medtem ko sta bila Griffith in Shane Stant, ki je napad izvedel, obsojena na 15 mesecev zaporne kazni in dodatnih 36 mesecev pogojne.
Hardingova je dolgo zanikala svojo vpletenost v napad, a je bila na koncu tudi ona obsojena, in sicer oviranja preiskave incidenta. Prejela je tri leta pogojne kazni, opraviti je morala 500 ur družbenokoristnega dela in plačati globo v višini 160 tisoč dolarjev, dosmrtno pa je bila izključena iz Zveze umetnostnega drsanja ZDA.
Napadalec Shane Stant: Moral bi ji poškodovati ahilovi tetivi
Napadalec Shane Stant je pozneje v enem od intervjujev razkril, da je dobil nalogo, da Kerriganovo poškoduje še huje, kot jo je. Naročeno mu je bilo, naj ji uniči ahilovi tetivi, kar bi jo lahko trajno oddaljijo od vrhunskega športa, a tega ni želel storiti. Z dejanjem je zaslužil 6800 ameriških dolarjev (okoli 6200 evrov). V enem od intervjujev je dejal, da je po prestani kazni povsem spremenil svoje življenje, dejanje pa močno obžaluje. Nekaj časa je delal kot varnostnik v barih in nočnih lokalih, danes pa vodi dostavno podjetje in ljudem pomaga kot "life coach".
Shane Stant, človek, ki je izvedel napad na ameriško umetnostno drsalko.
Kaj danes počneta glavni akterki afere Skategate?
Tonya Harding, prva Američanka, ki je izvedla trojni aksel, je po javnem sramotenju, odvzemu naslova državne prvakinje in dosmrtne prepovedi delovanja v športu, počela vse mogoče, v največji meri stvari, ki ji niso bile ravno v ponos. Postala je boksarka, pridobila dobro zalogo kilogramov in izdala avtobiografijo, v kateri je nekdanjega moža, prav tistega, ki je bil vpleten v napad Kerriganove in s katerim sta posnela pornografski film ter ga prodala medijem, obtožila posilstva.
Tonya Harding z avstralsko igralko Margot Robbie, ki jo je upodobila v biografski filmski uspešnici z naslovom Jaz, Tonja.
A težki časi so, kot kaže, pozabljeni. Danes 53-letna Hardingova s tretjim možem Josephom Jens Priceom in trinajstletnim sinom živi umirjeno ter srečno življenje v mestu Puyallup v ameriški zvezni državi Washington.
Kaj pa ljubljenka ameriške javnosti Nancy Kerrigan? Deset let po napadu, leta 2004, je bila sprejeta v Hram slavnih umetnostnega drsanja in pozneje kot športna komentatorka delala na več olimpijskih igrah. Nastopala je na dobro plačanih revialnih šovih upokojenih drsalcev, leta 2017 sodelovala v priljubljenem TV šovu Zvezde plešejo in konec lanskega leta izdala svojo prvo knjigo za otroke. Knjiga z naslovom Močnejša, kot si misli spremlja mlado obetajočo osemletno drsalko z imenom Nancy, ki skuša izpeljati svoj prvi aksel.
Nancy Kerrigan leta 2014 na olimpijskih igrah v Sočiju.
Danes ima 55 let, poročena je s svojim agentom, je mama treh otrok in se le redko pojavlja v javnosti. V eni od izjav v plesnem šovu je razkrila, da je v obdobju osmih let doživela kar šest spontanih splavov, kar je velik davek pustilo tudi na njenem zakonu.
Napovednik dokumentarne serije Cena zlata:
Incident tudi po 30 letih ni pozabljen
Čeprav je od afere, ki je še dodatno spodbudila zanimanje ameriške javnosti za umetnostno drsanje, minilo že 30 let, to še zdaleč ne pomeni, da je zadeva pozabljena. Leta 2014 so afero Skategate obudili v obliki rock opere, leta 2014 so dogajanje poustvarili na športni televiziji ESPN v dokumentarni seriji z naslovom Cena zlata (The Price of Gold), leta 2017 pa so v kinematografih predvajali film Jaz, Tonja, ki se osredotoča predvsem na težavno otroštvo Tonye Harding in njen vstop v svet umetnostnega drsanja.
Glavno vlogo je odigrala Margot Robbie, zvezdnica lanske filmske uspešnice Barbie. Film je postal uspešnica in je bil nominiran za več oskarjev, tudi za najboljšo glavno žensko vlogo (M. Robbie) in najboljšo stransko vlogo. Allison Janney je oskarja prejela za izjemno upodobitev LaVone Golden, kontroverzne mame Tonye Harding, ki je svojo hči verbalno in fizično zlorabljala. "Resnična" mama je to zanikala.
Allison Janney je za vlogo mame Tonye Harding v filmu Jaz, Tonja prejela oskarja za najboljšo žensko stransko vlogo.
Filmska verzija odtujene mame Tonye Harding.
Preberite še:
