Zakaj se zdi, da so vsi politiki pokvarjeni? To je vpliv, ki ga ima moč na ljudi ...

"Moč pokvari ljudi. Absolutna moč pa jih absolutno pokvari," je dejal lord Acton, britanski zgodovinar 19. stoletja. Njegovo tezo so kasneje potrdile številne psihološke študije, vključno z odmevnim Stanfordskim eksperimentom v zaporu, zasnovanim leta 1971. Eksperiment je naključni skupini študentov določil vlogo paznikov v zaporu, medtem ko je druga skupina študentov igrala zapornike. Študijo so predčasno zaključili, ker so se "pazniki", katerim je bila dodeljena moč, začeli pretirano izživljati nad "zaporniki". 

Moč pa ne pokvari vseh ljudi - v nekaterih izvabi najboljše, kar nosijo v sebi, je prepričana Katherine A. DeCelles, profesorica na Univerzi v Torontu. Študija iz leta 2012, v kateri je sodelovala, je prinesla nove uvide v psihološko razumevanje zatona etičnih načel pri ljudeh, ki pridejo na pozicijo moči. Ugotovili so, da človekovo moralo oblikujejo njegovi odzivi na občutke moči. 

Moč sama po sebi ne pokvari ljudi, ampak osvetli etične in moralne karakteristike, ki so že obstajale v človeku, preden je v roke dobil moč, se glasi povzetek rezultata študije, ki ga je Christopher Shea objavil v rubriki znanost za Smithsonian Magazine. Za konec je citiral Abrahama Lincolna: "Skoraj vsak človek lahko prenese stisko, ampak če želite testirati njegov karakter, ga dajte na pozicijo moči."

Paradoks moči - zakaj občutek moči vodi do naše pogube 

Kaj pa se zgodi v naših možganih, ko v roke dobimo moč? Na to vprašanje je za PBS odgovarjal Dacher Keltner, profesor psihologije na Univerzi v Kaliforniji, ki je pod drobnogled vzel vprašanje moči: "Kadar se počutimo močni, nam skozi možgane šviga dopamin. Zdi se nam, da lahko dosežemo karkoli. Tukaj se začne paradoks moči - zakaj občutek moči vodi do naše pogube in zlorabe moči."

Razložil je, da kadar ljudi postavimo v pozicijo moči in jih določimo bodisi za vodjo bodisi za nekoga z več denarja, bomo postali priče raznovrstnim nagajivostim in impulzivnim obnašanjem. "Ljudje z močjo pojedo več virov, kot bi bil pravičen delež. Vzamejo več denarja, postanejo neetični. Mislijo, da je neetično obnašanje upravičeno, če ga izvajajo sami. Hitreje se poslužujejo stereotipov, manj jih skrbi za druge. Moč vzame, kar je dobrega v človeku, in iz njega izvabi najslabše."

Keltner je svoje študije moči prvotno začel na drugem koncu - preučeval je človekov občutek za pravičnost. Odkril je, da smo ljudje nagnjeni k pravičnosti in enakomerni razporeditvi bogastva, vendar pa nas moč privede do pohlepa, kjer bogatejši in močnejši želijo še več. "Ljudi ustvarja ravnotežje med impulzi in egom, med našim občutkom za moralo in skrbijo, kaj si drugi ljudje o nas mislijo. Moč to ravnotežje poruši. Ko se počutimo močni, bomo zmerjali sodelavce, se neprimerno dotikali drugih ljudi in jih izrabljali, ob tem pa nas ne bo skrbelo, kako se oni počutijo. To je gonilo moči."

Je možno pokvarjenost preprečiti in vseeno ohraniti položaj? Keltner odgovarja, da ja, in sicer z nadzorom. Če imamo občutek, da nas nekdo gleda, postanemo manj pohlepni in prevzamemo večjo odgovornost. Kadar se bogati ljudje zavedajo, da jih javnost opazuje, začnejo bolj sodelovati pri ekonomski pravičnosti, bolj se zavzemajo za okoljske težave in večja verjetnost je, da bodo plačali davke. 

Moč privlači tiste, ki so že pokvarjeni

Parul Verma, politična analitičarka, pa v svojem prispevku za Ameriško filozofsko asociacijo (APA) trdi nasprotno: ni moč tista, ki pokvari ljudi, ampak v ljudeh ojača in pokaže tisto, kar je že prisotno. "Vse vlade trpijo za ponavljajočo težavo: moč privlači patološke osebnosti. Ni moč tista, ki pokvari, ampak deluje kot magnet za tiste, ki so pokvarjeni," pravi Frank Herbert, ameriški pisatelj. S tem citatom se analitičarka opira na misel, da je globalna politična infrastruktura, kot jo poznamo, zgrajena na temeljih korupcije.

Leta 2007 sta raziskovalca Thomas Carnahan in Sam McFarland zasnovala eksperiment, ki je za svojo osnovo vzel slavni Stanfordski eksperiment v zaporu, dodala pa sta mu manjkajočo komponento: raziskovala sta, ali so študenti, ki se prijavijo za sodelovanje pri eksperimentu, bolj nagnjeni k nasilju? Izsledki so bili jasni, sodelujoči so pokazali visoko vsebnost karakteristik, ki jih najdemo pri ljudeh, nagnjenih k zlorabi drugih: večja agresija, avtoritarnost, narcisizem in družbena dominanca ter nižja empatija in altruizem. 

Eksperiment je s tem razkril, da moč sama po sebi ne pokvari, ampak iz človeka izvabi tisto, kar je že v njem. Izpostavi in razkrije kognitivne in vedenjske predispozicije, ki že obstajajo v nas. Filozof Friedrich Hayek je na to temo leta 1943 zapisal: "Niti vladna administracija koncentracijskega taborišča niti ministrstvo za propagando nista primerno okolje za tiste, ki v sebi nosijo humanitarne občutke. Tukaj najdemo pozicije, ki ustvarjajo tolitarizem. Zaključek, da ljudem na poziciji ne diši zloraba moči, je podoben predpostavki, da si bo oseba mehkega srca za delo izbrala bičanje sužnja na plantani."

Parul Verma je tako v svojem eseju zaključila, da moč razgrinja, kar smo želeli prekriti: človek, ki se vzpenja po lestvici in poskuša prepričati ljudstvo, naj mu da moč, bo poskrbel za svojo dobro javno podobo. Toda takoj ko je moč njegova, kamuflaža počasi začne odpadati, ker je ne potrebuje več. Moč privlači tiste, ki so že pokvarjeni.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol