Razdelili so si slabih 200.000 evrov: zaporne kazni znanim slovenskim poslovnežem

Potem ko so bili nekdanja v. d. direktorice Javnega sklada RS za financiranje razgradnje Neka Ksenja Žnideršič Planinc, izvršni direktor sklada Alta Invest Matjaž Albreht in direktorja podjetja Fieldoo Klemen Hosta že dvakrat oproščeni, jih je Okrožno sodišče v Novem mestu zdaj obsodilo zlorabe položaja oziroma pomoči pri tem, poroča časnik Delo.

Primer je star več kot deset let. Hišne preiskave na podlagi suma oškodovanja sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (Nek) so bile na sedežu sklada in tudi na domu takratne v. d. direktorice Žnideršič Planinc izvedene že pred več kot 12 leti, sodišče na prvi stopnji pa je o zadevi odločalo že trikrat, po dveh razveljavitvah oprostilnih sodb na pritožbenem sodišču je bila zdaj izrečena obsodilna sodba, pojasnjuje Delo.

Ksenja Žnideršič Planinc je bila obsojena zaradi dveh dejanj. Prvo kaznivo dejanje, gre za zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, je storila sama, ko je prodala varne državne obveznice ter kupila neustrezne obveznice podjetij Delo prodaja in DZS. Škoda je znašala več kot 900.000 evrov, korist za obe družbi skupaj pa 1,8 milijona evrov.

Pri drugem kaznivem dejanju, prav tako zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pa so po sodelovali trije, in sicer Ksenja Žnideršič Planinc kot storilka ter izvršni direktor in član upravnega odbora sklada Alta Invest Albreht in njegov svak, direktor podjetja Fieldoo, Hosta kot pomočnika. Tu je šlo za dogovorjen nakup podrejenih bančnih obveznic za 7,7 milijona evrov. Obveznice je najprej za 7,5 milijona evrov kupil Hosta, nato pa jih je od njega kupil sklad za 7,7 milijona evrov. Razliko, gre za slabih 200.000 evrov, so si razdelili, je ugotovilo sodišče.

Ksenja Žnideršič Planinc je bila obsojena na eno leto in osem mesecev zapora ter na denarno kazen 4500 evrov. Albrehtu in Hosti je bila izrečena enaka kazen, in sicer vsakemu pol leta zapora in 2000 evrov denarne kazni. Tožilec Igor Vertuš je medtem po navedbah Dela predlagal občutno višje kazni: za prvoobtoženo štiri leta in devet mesecev zapora ter 12.000 evrov denarne kazni, za Albrehta in Hosto pa leto in dva meseca zapora ter 6000 oziroma 7500 evrov denarne kazni.

Kot navaja časnik, je vnovič pričakovati pritožbe. Višje sodišče je v zadnji presoji sodbe, takrat oprostilne, v celoti pritrdilo pritožbenim navedbam novomeškega tožilstva, ki je ves čas prepričano, da je dovolj dokazov za obstoj neposrednega naklepa za oškodovanje.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord