Zorčič v poslanici ob 1. maju spomnil na pravico do dostojnega dela in primernega plačila

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v poslanici ob 1. maju poudaril, da so vse pomembne vrednote, ki jih imamo za samoumevne, plod stalnih prizadevanj in predmet nenehnega boja. Kot najpomembnejšo vrednoto je izpostavil pravico do dostojnega dela in primernega plačila, ki je tudi predpogoj za dostojno življenje.

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v poslanici ob 1. maju 
spomnil na pravico do dostojnega dela in primernega plačila. Foto: STA
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v poslanici ob 1. maju spomnil na pravico do dostojnega dela in primernega plačila. Foto: STA

LJUBLJANA > "Boj za delavske pravice, ki so bile v ospredje postavljene ob koncu 19. stoletja s prizadevanji za višje mezde in krajši delovni čas industrijskih delavcev, tudi v sodobni, postindustrijski družbi ostaja nadvse aktualen," je zapisal Igor Zorčič. Kot je izpostavil, so bili takratni izzivi drugačni od današnjih, a skušnjave, ki so jim v globaliziranem svetu izpostavljene delavske pravice, niso danes nič manjše. Vedno več je odprtih vprašanj o tem, kaj danes pomeni biti delavec.

Poudaril je, da je "življenje na daljavo" v času epidemije covida-19 državljane in državljanke spomnilo na pomen svobode dela. "Žal so številni v času epidemije delo izgubili, ponovno pa se je kot ključno izpostavilo to, da je le močno in zdravo, konkurenčno gospodarstvo, ki je odporno na sodobne izzive in krize, sposobno zagotoviti tudi pravico do dela vsem državljankam in državljanom," je zapisal Zorčič. Dodal je, da je naloga politike, da ustvarja ustrezne pogoje za trajnostni in regionalno skladen razvoj slovenskega gospodarstva in državo upravlja v skupno dobro, ki vsakemu državljanu omogoča možnosti za razvoj svojih potencialov.

V poslanici se je dotaknil tudi tehnološkega napredka in globalizacije, ki prav tako pomembno vplivata na trg dela. Po njegovih besedah svetu kljub razvojnemu pospešku digitalizacije, robotizacije in mehanizacije, ob katerem bi si lahko obetali skrajšani delovni čas ali višjo dodano vrednost izdelkov in s tem višje plačilo dela, grozi erozija že pridobljenih delavskih pravic.

Pri tem je izpostavil tudi vojno v Ukrajini, ki kaže, kako ranljivi so vsi dosežki človeške civilizacije ob soočanju s sebičnimi interesi posameznikov ali držav. Kljub temu pa meni, da so vsi ti izzivi izpostavili tudi pozitivne plati človeške družbe, kot so vrednote in dejanja, ki stavijo na sodelovanje, solidarnost in pomoč. Dogajanje v Ukrajini in odziv demokratičnega sveta nanj namreč kažeta, da nobena sila ne more podrediti in ubiti človekovega hrepenenja po svobodnem in dostojnem življenju, je zapisal.


Najbolj brano