Zaplata

Zaplata je eden od vrhov v storžiški verigi Kamniško-Savinjskih Alp, ki se začnejo v grebenu Kriške gore s Storžičem in se s Potoško goro in Javorovim vrhom končajo v dolini Kokre. Grintavci je staro ime za Kamniško-Savinjske Alpe, ki z imeni navedenih hribov in gora nimajo nobene zveze. Tako se pač imenujejo, gore v okolici Preddvora in Tržiča pa s Kamnikom in Savinjo nimajo nobene povezave. Zaplata ima na sredini svojega pobočja prav poseben gozd, ki se mu reče Hudičev boršt. Legenda pripoveduje, da sta se dva kmeta prepirala za gozd. Eden mu v jezi reče, Hudič naj ga vzame. Tedaj je peklenšček prilezel iz zemlje ven, si oprtal gozd na ramo in z njim maširal po grebenu Zaplate. Opoldne je v cerkvi pri Sv. Jakobu zvonilo in Hudič se je tako ustrašil, da je spustil gmajno in se urno pognal nazaj v svoje peklenske sobane. Tako je sredi pobočja Zaplate še danes čudovit bukov gozd, okrog in okrog pa travnato pobočje. Ta gozd je kot divjina, saj je vse prepuščeno naravi. Drevesa, ki jih je izruval veter, bodo tam ostala nedotaknjena. Pot do Zaplate ni zahtevna. Morda je sedaj najlepše vreme za obisk sredogorja. Listje odpada. Gozd si je nadel meni najljubšo rjavo-oranžno barvo, smreke so temno zelene in macesni rumenijo, bori se zelenkasto zibljejo v vetru. Zvok šelestenja listja pod nogami mi je zelo všeč. Poslušam ta zvok, gledam modro nebo in bele oblake. V hrib navzgor poskušam hoditi z zaprtimi usti in dihati skozi nos. Tako je bolj naravno, človek naj bi se manj utrudil, le ena težava je, potem moraš biti med hojo tiho. Prehitevajo me jadralni padalci, ki nosijo mnogo težje breme padala, med seboj klepetajo in se prav nič ne ukvarjajo z ogljikovim dioksidom, kisikom oziroma dihanjem skozi nos. Polno je bilo padalcev in na vrhu smo jih gledali, kako jih termika dviguje v zrak. Zelo lepo so jadrali. Pojedla sva svojo malico, poimenovala vasi spodaj v dolini in gore v daljavi. Lepo se bohoti Triglav, Ratitovec, najdlje je Snežnik, pa Šmarna gora in vrhovi Škofjeloškega hribovja. Zavetišče v Hudičevem borštu je naj visokogorska koča leta 2023, koča na Svetem Jakobu pa naj planinska koča v letu 2023. Laskavi nazivi, ki jih podelijo uporabniki, torej planinci. Če je to glas ljudstva, potem bo že držalo. Ko se spuščava nazaj dol, se zelo lepo vidi Možjanca s svojimi ravnimi njivami na vrhu grebena in Sveti Jakob. Dobro je viden greben, po katerem vodi nemarkirana pot. Planinci so to pot poimenovali K2, tako je povedal domačin. K2 torej, kot druga najvišja gora na svetu. Ljudje so vedno duhoviti in izvirni. Pot mora biti sončna, lepo se vidi dolina med Zaplato in Jakobom in zagotovo si prav hitro na vrhu. Torej se moram čim prej podati na Svetega Jakoba nad Preddvorom po smeri K2.