Tako leta, ko se je vzpostavljala Umetnostna galerija Maribor, opisuje direktorica Simona Vidmar Čelik. Letos mineva 70 let, odkar je Maribor dobil prvo profesionalno ustanovo za muzejsko-galerijsko dejavnost na področju sodobne umetnosti. Točneje pade obletnica prav na kulturni praznik – UGM je namreč svoja vrata prvič odprl 8. februarja 1954. Danes se ponaša z zbirko več kot 10.000 del slovenskih avtorjev od konca 19. stoletja, z odmevnimi razstavami pa velja za enega osrednjih prostorov sodobne umetnosti v Sloveniji. Letos bodo osvežili tudi stalno zbirko galerije.

Prve pobude in nastajanje zbirke
V organiziranju likovnega življenja v Mariboru je pionirsko vlogo odigral Umetniški klub Grohar, ki je v tem mestu deloval med letoma 1920 in 1926. Maribor je bil prej večinoma nemško mesto in kulturno zelo močno povezano z Gradcem. Umetniki so bili večinoma nemškega rodu in člani graškega kluba umetnikov, pravi Simona Vidmar Čelik.

V umetniškem klubu so si prizadevali, da bi v mestu vzpostavili kontinuirano razstavno dejavnost. Leta 1922 so začeli akcijo za postavitev umetniškega paviljona, vendar pa je pozneje prizadevanja ustavila druga svetovna vojna. Prvim pobudam je sledilo postopno nastajanje zbirke, ki se je počasi polnila z donacijami in odkupi, hranili pa so jo v okviru Pokrajinskega muzeja Maribor.

Pozneje so prostor zbirki poiskali v nekdanji meščanski palači in cerkvi celestinskega samostana na vogalu Strossmayerjeve in Orožnove ulice, kjer ima UGM še danes osrednje prostore. V 80. letih pa je z združitvijo z Razstavnim salonom Rotovž pridobila še manjši prostor na današnjem Trgu Leona Štuklja.

Sorodna novica "Jokati je okej," pravijo umetniki ob spoprijemu z manifestacijami čutenja v sodobni družbi

Danes zbirka vključuje slikarska, kiparska, grafična, fotografska dela, tudi videoumetnost, večmedijske instalacije in interaktivne projekte. V njej je mogoče najti umetnine Slavka Tihca, Rudolfa Kotnika, Zore Plešnar, Vlaste Zorko, Ide Brišnik Remec in iz zgodnjega obdobja Zorana Mušiča. "Pomemben del naše zbirke so dela mariborskega kroga; fotografije iz 70. let prejšnjega stoletja, ki je prva vstopala v polje, danes bi rekli, alternativne fotografije. Pred kratkim je prišla v hišo zapuščina Otona Polaka in odkrivamo njegova izredno zanimiva zgodnja dela, dogovarjamo se med drugim tudi za zapuščino Vojka Štuhca. Vsako leto izvajamo odkupe del tudi kakšnega mlajšega mariborskega avtorja," pravi direktorica.

Nov čas, drugačne galerije
Z razvojem družbe in umetnosti se tudi položaj galerije spreminja. "V zadnjih letih so se z vsemi mogočimi oblikami druženja zunaj fizičnih prostorov, predvsem s socialnimi omrežji, premaknila razmerja znotraj ustaljenih praks. Galerija je bila nekoč branik ali postulat, kjer se je določala umetnost, torej kaj je umetniško delo, in je bila tudi edina prava stična točka za umetnike, strokovnjake, laično javnost. To se je z družbenimi omrežji, z novimi možnostmi mednarodnega povezovanja in združevanja nekih interesnih skupnosti popolnoma spremenilo. Zato moramo biti bolj agilni, moramo se bolj prilagajati, moramo bolj prepoznavati, kaj se trenutno dogaja in kaj so točke zanimanja, izhodišča pogovorov itd. Skozi naš program se poskušamo povezovati z vsemi možnimi javnostmi," pove direktorica.

Evropski projekti, ki jih kontinuirano izvajajo zadnje desetletje, UGM-u omogočajo povezovanje z galerijami v mednarodnem prostoru. "V zadnjih letih se tudi bolj intenzivno ukvarjamo z dogajanjem v mestu. To je gotovo posledica novega mestnega vodstva, ki intenzivno vstopa v dialog z vsemi nami in če smo vsaj malo dovzetni, se lahko zgodijo zelo fine zadeve, kot je na primer skupno obeleževanje dneva Maribora. Vse akterje na področju sodobne umetnosti v mestu smo povezali z zelo uspešnim Maribor Art Walkom, lani je bilo gotovo prelomno tudi sodelovanje z oglaševalskim studiem Trampolin," pravi.

Usmeritev k skupnostim
Opaža, da je občinstvo vedno težje pritegniti. "Leta 2012, ko je bil Maribor Evropska prestolnica kulture, je bilo po mojih ocenah še zadnje obdobje nekih megalomanskih muzejskih projektov, ki jih mi sicer nismo uresničili. Vmes se je trend obrnil v drugo smer, k skupnosti, k prostoru, v katerem institucije delujejo in ga s svojim delom tudi osmišljajo. Mislim, da je to edini pravi način in se je zelo dobro ilustriral tudi v naši razstavi o Saši Devu, ki je razkrivala ne samo arhitekta, ampak tudi obdobje med obema vojnama, ki je v Mariboru še vedno slabo poznano," je povedala sogovornica.

V UGM-u je doma EKO: trienale umetnost in okolje, v sklopu katerega so nazadnje obudili industrijski kompleks MTT v Melju. Letošnja izvedba bo potekala v prostorih nekdanjega sanatorija na Tyrševi ulici v središču mesta.

Jubilejno leto bodo izkoristili tudi za postavitev nove stalne razstave iz Zbirke UGM. K sodelovanju so povabili mladega industrijskega oblikovalca Davida Tavčarja, ki je na zbirko pogledal prvenstveno z vidika formalnih aspektov: barv, oblik, materialov in tehnik. Postavitev bo pospremil tudi dolgo pričakovani izbor 100+ del iz Zbirke UGM v knjižni obliki.

Sorodna novica "Navsezadnje to pripada javnosti." Sto vrhuncev UGM-a in zakaj potrebujejo stalno razstavo.

UGM že leta pesti prostorska stiska, ki jo bodo reševali s prostori v nastajajočem Centru Rotovž, kjer bosta dobila svoje mesto tudi mestna knjižnica in kino. V okviru priprav na EPK je občina sicer načrtovala izgradnjo nove galerije, a nikoli ni bilo denarja za to. Zdaj pa so ti načrti že preteklost. "V Centru Rotovž bo UGM pridobil razstavišče v velikosti približno 800 kvadratnih metrov v treh etažah in nekaj spremljevalnih prostorov. S tem se bo na Strossmayerjevi sprostil prostor za predstavitev zbirke. Tako se bo tu vzpostavila nekakšna mestna galerija, ki bo ponujala meščanom in obiskovalcem stalen stik z zgodovino umetnosti 20. in 21. stoletja. V Centru Rotovž pa bomo prirejali druge razstave in dogodke," pojasni Simona Vidmar Čelik.

Sama je s takšno rešitvijo zadovoljna. "Verjamem, da bo Center Rotovž ob odprtju magnet za obiskovalce, seveda pa imamo veliko nalogo in odgovornost, da ga napolnimo z vsebinami. Ne le na začetku, ampak tudi potem kontinuirano in da odpremo te prostore tudi za vsebine, ki so mogoče lažje dostopne, ki so usmerjene v različne oblike vizualne kreativnosti itd." center naj bi bil zgrajen v drugi polovici leta 2025.