Uredništvo izobraževalnih oddaj Televizije Slovenija bo tudi to jesen gledalce popeljal v manj raziskane kotičke zgodovine, družbe in narave ter poiskal najbolj zanimiva in zapletena vprašanja, ki zahtevajo inovativne in celovite odgovore. Vsako sredo ob 17.25 na TV SLO 1 tako vabijo premierne dokumentarno-izobraževalne oddaje Televizije Slovenija. Zakladnica dokumentarnih oddaj pa je vsak trenutek dneva na voljo tudi na TV-portalu: rtvslo.si/tv.

Veseli me, da lahko ponudimo vsebinsko zelo raznolike oddaje, lastno produkcijo bogatimo tudi z licenčnimi oddajami kot so filmi o redkih boleznih in uporabi lesa. Vedno znova je razburljivo, ko si po končani montaži lahko ogledam naše izobraževalno dokumentarne filme še pred zaključkom vseh tehničnih sklopov. Ustvarjalni proces je dolg, pa čeprav je oddaja »kratka« le pol ure in pri tem sodelujejo številni ustvarjalci in strokovni kadri. Nekatere naše oddaje so predvajale tudi druge javne televizije EBU v sklopu izmenjave programov, zato nas veseli, da so prepoznali relevantne vsebine in kvalitetno produkcijo.

Katja Stamboldžioski, Urednica Uredništva izobraževalnih oddaj

REDKE BOLEZNI V TEKMI S ČASOM
22. 9. ob 17.25 na TV SLO 1

»Kako se kot starš sprijazniš, da ima tvoj otrok redko gensko bolezen? Ne sprijazniš se. Iščeš rešitve in upaš, da bo znanost razvila nekaj novega,« pove eden od staršev v filmu. Redke genske bolezni v Sloveniji prizadenejo okoli 1000 otrok na leto. Za nekatere ni zdravila, pri drugih je napredek znanosti že popolnoma spremenil življenje obolelih in njihovih svojcev na bolje. Genska terapija izboljša potek bolezni ali jo celo odpravi. Čeprav je v medicini v ospredju šele nekaj let, prinaša revolucijo v zdravljenju redkih bolezni.

Slovenija je v primerjavi z drugimi državami po svetu zelo uspešna pri odkrivanju in zdravljenju redkih bolezni. V državi deluje tudi raziskovalni inštitut, ki pomembno prispeva k razvoju genske terapije.

UPORABIMO LES (1. in 2. del)Foto: Mateja Košir
UPORABIMO LES (1. in 2. del)Foto: Mateja Košir

UPORABIMO LES (1. in 2. del)
29. 9. in 6. 10. na TV SLO 1

Ustvarjalka oddaje Varuhi narave Aleša Valič je dolgoletna sodelavka uredništva Izobraževalnih oddaj, pred leti je bila tudi njegova urednica. Osrednje teme njenih oddaj in dokumentarnih filmov so varstvo narave in zavarovana območja slovenske narave. Je urednica in scenaristka serije Naravni parki Slovenije, ki že več kot dve desetletji prihaja na male ekrane in promovira naravo Slovenije. Je tudi avtorica in soavtorica dokumentarnih filmov, sodelovala je v mednarodnih koprodukcijah, ki jih je  TV Slovenija pripravljala v sodelovanju s tujimi nacionalnimi televizijami.Foto: Adrian Pregelj
Ustvarjalka oddaje Varuhi narave Aleša Valič je dolgoletna sodelavka uredništva Izobraževalnih oddaj, pred leti je bila tudi njegova urednica. Osrednje teme njenih oddaj in dokumentarnih filmov so varstvo narave in zavarovana območja slovenske narave. Je urednica in scenaristka serije Naravni parki Slovenije, ki že več kot dve desetletji prihaja na male ekrane in promovira naravo Slovenije. Je tudi avtorica in soavtorica dokumentarnih filmov, sodelovala je v mednarodnih koprodukcijah, ki jih je TV Slovenija pripravljala v sodelovanju s tujimi nacionalnimi televizijami.Foto: Adrian Pregelj

Slovenija je »zeleno srce« v središču Evrope in eden največjih simbolov slovenstva. Gozd in les sta naše največje naravno bogastvo, saj se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate države v Evropi. Les je simbol zdravega bivanja in ima velik pomen za ohranitev okolja za prihodnje generacije. Les namreč deluje kot biološki filter, ki zrak očisti in osveži. Pri rasti drevesa se veže ogljikov dioksid, končni izdelki pa ga nato skladiščijo še stoletja. Slovenska lesna industrija bo tako pri doseganju podnebnih ciljev do leta 2030 odigrala eno ključnih vlog pri našem prehodu v nizkoogljično družbo. Prisluhnite navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa, v njem vidijo material prihodnosti in razvojno priložnost za gospodarski razvoj. Čas je, da slovenski les oplemenitimo v izdelke z višjo dodano vrednostjo.

VARUHI NARAVE (2. del)
13. 10. na TV SLO 1

VARUHI  NARAVE
VARUHI NARAVE

Svet je pred neizogibnim zasukom k zeleni paradigmi na vseh področjih. Ne le v razmišljanju, temveč v načrtovanju in delovanju. Oddaja bo gledalcem predstavila tri podjetja, ki že desetletje in več v svoji dejavnosti uporabljajo okolju prijazne tehnologije. Kako se na sonaraven način približati ničelnemu onesnaževanju voda, ki si ga je EU postavila za cilj načrta za okrevanje? Kako čim koristneje uporabiti sončno energijo in kaj je tu tehnološka težava, s katero se bo treba spoprijeti? Kako je zastavljen tehnološki tok pridobivanja in uporabe regeneriranega najlona, ki meri v pravo krožno gospodarstvo.

Milica Prešeren je na več kot 30-letni televizijski poti ustvarjala kot snovalka, voditeljica, urednica in scenaristka oddaj, filmov in serij. Zdaj zgodbe ljudi in podob našega časa in prostora predstavlja v izobraževalno-dokumentarnih serijah Tipično slovensko in Posebne zgodbe.  V svojih filmih daje glas tudi tistim, ki jih pogosto ne slišimo in ne vidimo, pa bi jih morali, zgodbam in ljudem, ki ne govorijo le o sebi, temveč so tudi ogledalo naše družbe in časa, ki ji ga pomagajo držati strokovnjaki. Foto: Adrian Pregelj
Milica Prešeren je na več kot 30-letni televizijski poti ustvarjala kot snovalka, voditeljica, urednica in scenaristka oddaj, filmov in serij. Zdaj zgodbe ljudi in podob našega časa in prostora predstavlja v izobraževalno-dokumentarnih serijah Tipično slovensko in Posebne zgodbe. V svojih filmih daje glas tudi tistim, ki jih pogosto ne slišimo in ne vidimo, pa bi jih morali, zgodbam in ljudem, ki ne govorijo le o sebi, temveč so tudi ogledalo naše družbe in časa, ki ji ga pomagajo držati strokovnjaki. Foto: Adrian Pregelj

TV portal: Varuhi narave (1. del)

TIPIČNO SLOVENSKO

Zavist ali zakaj naj sosedu krava crkne
20. 10. na TV SLO 1

TIPIČNO SLOVENSKO: Zavist ali zakaj naj sosedu krava crkne
TIPIČNO SLOVENSKO: Zavist ali zakaj naj sosedu krava crkne

Koliko je zavist res del slovenske narodne biti, našega značaja? Kaj in zakaj zavidamo? Kako močno zavist zaznamuje Slovence? Kako se kaže, od kod izvira, kaj nam povzroča? Se znamo soočiti z njo? Svoje poglede in izkušnje o pregovorni slovenski zavisti predstavljajo strokovnjaki in posamezniki z različnih področij: psihologije, zgodovine, prava, duhovnosti, športa, umetnosti. Dopolnjujejo jih zgovorne upodobitve in ilustracije zavisti različnih slovenskih avtorjev.

Lipicanci
27. 10. na TV SLO 1

TIPIČNO SLOVENSKO: Lipicanci
TIPIČNO SLOVENSKO: Lipicanci

Lipicanci, ena najstarejših kulturnih pasem konj na svetu, so slovenski ponos, del tradicije. Najdemo jih v naši literaturi, na evrskem kovancu, med protokolarnimi darili. Črna žrebeta, ki z leti osivijo do prepoznavne bele, so vzredili Habsburžani, postali pa so slovenski simbol. Koliko in zakaj je lipicanec tipično slovenski in ali je res samo naš? Zakaj ima pri Slovencih posebno mesto?

TV portal: Tipično slovensko https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/173251257

 Tatjana Markošek je od leta 2019 scenaristka in urednica serije (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, v kateri različni družboslovni strokovnjaki pojasnjujejo znana in manj znana dejstva, ter razkrivajo nova spoznanja in neodkrite kotičke. Kot profesorica zgodovine je vedno najraje ustvarjala zgodovinske oddaje, saj ji je bil vselej izziv, kako na prvi pogled morda suhoparne dogodke predstaviti čim zanimiveje. Zato jih, če se le da, predstavi v obliki zgodb. Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija
Tatjana Markošek je od leta 2019 scenaristka in urednica serije (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, v kateri različni družboslovni strokovnjaki pojasnjujejo znana in manj znana dejstva, ter razkrivajo nova spoznanja in neodkrite kotičke. Kot profesorica zgodovine je vedno najraje ustvarjala zgodovinske oddaje, saj ji je bil vselej izziv, kako na prvi pogled morda suhoparne dogodke predstaviti čim zanimiveje. Zato jih, če se le da, predstavi v obliki zgodb. Foto: Adrian Pregelj/RTV Slovenija

(NE)ZNANA POGLAVJA SLOVENSKE ZGODOVINE

500 let rojstva Adama Bohoriča

3. 11. na TV SLO 1

Utemeljitev knjižnega jezika je pri vsakem narodu eden najpomembnejših mejnikov. Danes se nam zdi samoumevno, da v slovenščini govorimo, pišemo, beremo in mislimo. Petsto let je, odkar je naš jezik začel dobivati književne prvine in tudi zaradi Adama Bohoriča postajal pravi jezik, postavljen ob bok drugim evropskim jezikom.

Ljubljanski kongres 1821
10. 11. na TV SLO 1

Svet je konec 18. stoletja močno zaznamovalo prebujajoče se revolucionarno gibanje, Evropo pa tudi vzpon francoskega vojskovodje Napoleona, ki je nizal zmago za zmago in prestrašil tradicionalne monarhe. Ko jim ga je končno uspelo premagati, so ustanovili Sveto alianso, ki bi v Evropi skrbela za red in mir. Kronane glave in drugi politiki so na svojih srečanjih reševali pereča politična vprašanja. Leta 1821 so prišli tudi v Ljubljano, ki je tako za dobre štiri mesece postala središče svetovne politike.

Čebelarska pravda
17. 11. na TV SLO 1

Slovenci smo že stoletja zelo povezani s čebelo. Imamo celo svojo avtohtono kranjsko sivko. Po številu čebelarjev smo v svetovnem vrhu, imamo jih več kot deset tisoč.
V oddaji spoznamo zgodbo o pogumnih čebelarjih iz Litije, ki so se pred stotimi leti uprli uničevanju okolja, zdravja živali in ljudi.

Ilirske province 1809–1813
24. 11. na TV SLO 1

Z Ilirskimi provincami je veter svoboščin nove dobe zapihal tudi v naše kraje: prvič je bil uradno priznan slovenski jezik, za nekaj časa je bila ustoličena civilna uprava, veljala je enakost državljanov pred zakonom, uvedena je bila civilna poroka ...
Spomin na francosko oblast se je pri nas ohranil tako v ljudski umetnosti kot kulturni dediščini.

TV portal: (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: https://www.rtvslo.si/tv/oddaja/657