»BiH se sooča z največjo grožnjo svojemu obstanku po vojni«

Svarila pred nevarnostjo razpada BiH

Varnostni svet ZN bo ta teden razpravljal o razmerah v BiH, pri čemer bo imel na mizi prvo poročilo novega visokega predstavnika mednarodne skupnosti v tej državi Christiana Schmidta. Ta naj bi v poročilu posvaril, da nevarnost za mir in stabilnost BiH že vse od vojne ni bila tako velika. Rusija naj bi sicer v razpravi o BiH vložila veto.

Poročilo sicer ni bilo javno objavljeno na spletni strani urada visokega predstavnika, kot je bilo pri prejšnjih poročilih, a so se do njegove vsebine dokopali in jo objavili nekateri lokalni mediji, ki jih povzema hrvaška tiskovna agencija Hina.

Schmidt naj bi se tako odločil VS ZN posvariti, da se situacija v BiH dramatično zapleta, saj da dejanja oblasti Republike srbske s srbskim članom predsedstva BiH Miloradom Dodikom na čelu resno ogrožajo mir in stabilnost ne le te države ampak tudi širše regije. "BiH se sooča z največjo grožnjo svojemu obstanku po vojni," ocenjuje.

Če dejanjem oblasti srbske entitete BiH ne bo sledil ustrezen odziv mednarodne skupnosti, bo to po njegovem prepričanju ogrozilo oziroma "razveljavilo" daytonski sporazum, ki je bil leta 1995 temelj za končanje vojne v BiH.

"Dodik želi Republiko srbsko umakniti iz ustavnega reda, ki je bil vzpostavljen po aneksu 4 splošnega okvirnega mirovnega sporazuma," je v poročilo domnevno zapisal Schmidt in dodal, da ti koraki dejansko pomenijo odcepitev srbske entitete od BiH, čeprav brez formalne razglasitve tega dejstva.

Če dejanjem oblasti srbske entitete BiH ne bo sledil ustrezen odziv mednarodne skupnosti, bo to po Schmidtovem prepričanju ogrozilo oziroma "razveljavilo" daytonski sporazum, ki je bil leta 1995 temelj za končanje vojne v BiH.

Po njegovem mnenju je povsem jasno, da oblasti Republike srbske "resno kršijo" sporazum in so pripravljene to nadaljevati do stopnje, ko bo škoda "nepopravljiva". "Ignoriranje ali zmanjševanje pomena takšnega stanja bi lahko imelo nevarne posledice za regijo in tudi širše," svari.

Kot še posebej nevarno po poročanju medijev Schmidt izpostavlja namero Dodika, da ogrozi delovanje oboroženih sil BiH, ki so bile vzpostavljene z zakonom o obrambi leta 2005: "To dejanje bi že samo pri načrtu obrambne reforme vrnilo čas za 15 let nazaj."

Najnovejša kriza v BiH se zaostruje že nekaj mesecev, odkar je začel Dodik postopoma uresničevati svoj načrt o de facto neodvisnosti Republike srbske, in sicer na način, da nekatere osrednje državne institucije, kot so vojska, pravosodni organi in carinska uprava, razglasi za nezakonite in nepristojne. V ponedeljek je potrdil, da namerava sporne zakonske predloge v tej smeri parlamentu Republike srbske posredovati do sredine tega meseca.

Mandat visokega predstavnika v BiH, katerega naloga je nadzor nad izvajanjem civilnega dela daytonskega sporazuma, med drugim predvideva redno šestmesečno poročanje VS ZN. Tokratno poročilo je že 60. po vrsti, a prvo s strani Nemca Schmidta, ki je položaj nedavno prevzel od Avstrijca Valentina Inzka.

VS ZN naj bi o BiH predvidoma razpravljal danes, a so zasedanje preložili, predvidoma na sredo popoldan. Za preložitev naj bi bila kriva grožnja z vetom zaveznice Srbije in Republike srbske ter stalne članice VS ZN Rusije, ki izpodbija zakonitost Schmidtovega imenovanja in ga ne priznava kot visokega predstavnika.

Rusija naj bi po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zdaj grozila z vetom na obnovo mandata mirovni misiji Eufor v BiH, ki bo na dnevnem redu VS ZN. Sile Euforja pod vodstvom EU nadzorujejo uresničevanje vojaškega dela daytonskega sporazuma, sedanji mandat pa se jim izteče v petek.

Pred nekaj meseci je skušala Rusija skupaj s Kitajsko v VS ZN doseči ukinitev urada visokega predstavnika v BiH, saj da ta ni več potreben. A zahodni diplomati v New Yorku vztrajajo, da o usodi visokega predstavnika, ki ga imenuje Svet za uresničevanje miru v BiH (PIC), ne more odločati VS ZN.