POMANJKANJE DELAVCEV

Upokojenci: »Ni nam všeč, da ko nas rabijo, nas potegnejo za ovratnik.«

Antun Katalenić
31. 1. 2022, 18.00
Posodobljeno: 31. 1. 2022, 18.26
Deli članek:

Interesnim zbornicam je vlada izpolnila željo in sestavila predlog, ki bo omogočal dodaten delovni angažma upokojencev. Ti pozivajo k celovitejšim reformam.

Mihael Korsika
Sindikalistka Frančiška Ćetković pravi, da minister Janez Cigler Kralj nima posluha za višanje urne postavke za upokojence.

Peti val pandemije koronavirusa je Sloveniji prinesel točno to, kar je bilo pričakovati po izkušnjah držav, ki so pred nami izkusile moč omikrona. Kljub temu vlada spet ukrepa z zamudo, pa tudi ukrepi so vprašljivi.

Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji trenutno 172.380 aktivno okuženih ljudi. To je nekaj več kot osem odstotkov celotnega prebivalstva, podoben delež odsotnih z delovnega mesta beležijo tudi v gospodarstvu. V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) so tako že pred dvema tednoma opozarjali na pomanjkanje delovno sposobnega kadra, zaradi česar naj bi nekatere trgovine skrajšale delovni čas, posledično pa se spopadajo z zmanjšanjem dobičkov. V TZS so takrat zapisali, da glede na naraščajoče dnevno število okužb pričakujejo, da se bo delež okuženih zaposlenih in zaposlenih v karanteni še povečeval, zato vladi predlagajo sprejem dveh ukrepov – obdobje karantene naj se skrajša s sedem na pet dni, zakonske omejitve glede začasnega in občasnega dela upokojencev pa naj se razrahljajo. Zdi se, da jim je vlada ugodila na obe prošnji.

Profimedia
Mnogim v Sloveniji pokojnina še vedno ne zadostuje za preživetje.

Lista želja

V javnosti se vse glasneje govori o dodatnem skrajševanju ali celo ukinitvi karanten, po drugi strani pa je vlada na petkovi seji sprejela uraden predlog, o katerem bo odločal državni zbor po nujnem postopku. Predlog zakona o interventnih ukrepih za podporo trgu dela določa izjemo od obstoječih pravil, in sicer da se upokojencem dovoli, da v koledarskem mesecu opravijo največ 90 (do zdaj 60) ur začasnega ali občasnega dela oziroma največ 120 (do zdaj 90) ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega ali občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 1080 (do zdaj 720) ur. Ta ukrep, ki so ga pripravili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), naj bi veljal do 31. decembra 2022. Kdaj bo zakon sprejet, še ni jasno.

Po tem, ko je TZS venomer trdila, da je delež okužb med zaposlenimi pod državnim povprečjem, zdaj ponuja realnejšo statistiko.

Zgrešena časovnica

Sodeč po krivulji števila okužb lahko upamo, da je Slovenija že mimo vrha okužb, torej se postavlja vprašanje, zakaj vlada spet ni predvidela pomanjkanja delovne sile, ki bo nastopilo ob valu omikrona, in ali je ukrep smiseln, če se bo število okužb in karanten začelo nižati. Da Trgovinska zbornica Slovenije opozarja na visok delež okuženih, je toliko bolj absurdno po tem, ko je v času zaprtij in strožjih omejitev z metodološko vprašljivimi metodami, kot so ankete delodajalcev, venomer trdila, da je delež okužb med zaposlenimi pod državnim povprečjem.

Nataša Juhnov
Med omikronskim valom se delodajalci soočajo z mankom delavcev, delavci pa z dodatnimi obremenitvami.

Po nujnem postopku

Z novim predlogom bi MDDSZ breme reševanja pomanjkanja delavcev prenesla na pleča epidemiološko gledano najranljivejše skupine. Ta je sicer hkrati najbolj precepljena, a je denimo v starostni skupini od 65 do 69 let, ki bi bržkone najbolj izkoristila nove možnost za delo, dvajset odstotkov necepljenih. Predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (SUS) Frančiška Ćetković je v telefonskem pogovoru za Svet24 dejala: »O delu upokojencev in upokojenk se moramo pogovarjati na sistemski ravni,« ne pa da prihaja do zakonodajnih sprememb po nujnem postopku. »Ni nam všeč, da ko nas rabijo, nas potegnejo za ovratnik,« odgovornim sporoča Ćetkovićeva. Aktualna vlada spet ureja tako občutljivo temo, kot je delo starostnikov, na hitro in brez ustrezne javne razprave. Že jeseni leta 2020 je namreč tako imenovani strateški svet za debirokratizacijo predlagal spremembe na tem področju, a Ćetkovićeva pravi, da je njeno sporočilo politiki enako kot takrat; in to je, da je treba celovito nasloviti problematiko, ki se prepogosto rešuje zgolj površinsko ali začasno. »Gre za nedostojen odnos do starejših,« je za konec dodala sindikalistka.