Jasli za starše in malčke/Javni vrtec brazilske umetnice Graziele Kunsch. Foto: YouTube
Jasli za starše in malčke/Javni vrtec brazilske umetnice Graziele Kunsch. Foto: YouTube

Nemško mesto Kassel, Documenta, muzej Fridericianum in v Braziliji rojena umetnica Graziela Kunsch so pozvali k donacijam za odkup njenega umetniškega dela, ki ga bo mogoče kupiti za 178.500 evrov.

Tri mesece trajajoča kampanja zbiranja sredstev
Na območju kasselske tržnice naj bi bili do preklica na voljo ustrezni prostori in infrastruktura, ki bi omogočili pravočasno vnovično odprtje objekta. Če cilj zbiranja sredstev ne bo dosežen v trimesečni kampanji in se umetnica ne bo strinjala z doseženim zneskom kot kupnino, bodo donatorji dobili svoj denar nazaj, so po poročanju nemške tiskovne agencije DPA sporočile mestne oblasti.

Graziela Kunsch je med Documento 15 postavila jasli v pritličju muzeja Fridericianum, spremljali pa so jih fotografska razstava, videodelo in knjižnica iger. Jasli so bile odprte od 10. do 17. ure in so bile brezplačne za dojenčke ter malčke do tretjega leta starosti skupaj z njihovimi skrbniki.

Z donacijami bi bile jasli na voljo na enak način, kot je to veljajo v času razstave. Za njegovo delovanje naj bi skrbela iniciativa staršev, ki prav za ta namen ustanavljajo ustrezno društvo. Mesto samo naj bi zagotovilo zagonska sredstva v znesku 15.000 evrov letno.

Sorodna novica Po 100 dneh sklep Documente, nad katero so se ves čas zgrinjali očitki o antisemitizmu

Zgledovanje po pristopu Emmi Pikler
Projekt se zgleduje po pedagoškem pristopu madžarske pediatrinje iz 20. stoletja Emmi Pikler (1902–1984), ki je poudarjala iniciativnost majhnih otrok. Zagovarjala je prepričanje, da imajo otroci kapaciteto sami razviti motorične sposobnosti, če se jim omogočita čas in prostor za to.

Pretresi odnesli dve vodilni imeni
Documenta, ki so jo prvič organizirali leta 1955, je poleg beneškega bienala ena najpomembnejših razstav sodobne umetnosti na svetu. Na lanski Documenti 15 je bila pozornost usmerjena predvsem v afero z očitki antisemitizma kuratorskega kolektiva in nekaterih umetniških del, ki so odnesli tako direktorico kot predsednika Documenta foruma.