FKS bo potekal od 18. do 22. oktobra, Slovenija pa bo častna gostja pod geslom Slovenija – Satovje besede. Poleg direktorice Javne agencije za knjigo RS (JAK) in kuratorjev je na predstavitvi sodeloval tudi direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos.

Po treh letih premora je vrata odprl Leipziški knjižni sejem, ki letos poteka pod geslom Dobesedno presenetljivo. Častna gostja letošnjega sejma je sosednja Avstrija, predstavlja pa se seveda tudi Slovenija. Foto: EPA
Po treh letih premora je vrata odprl Leipziški knjižni sejem, ki letos poteka pod geslom Dobesedno presenetljivo. Častna gostja letošnjega sejma je sosednja Avstrija, predstavlja pa se seveda tudi Slovenija. Foto: EPA

"Ko smo bili izbrani za častno gostjo Frankfurtskega knjižnega sejma 2023, smo se zavezali, da bomo Slovenijo predstavili na najboljši mogoči način; da bomo pokazali našo literaturo, avtorje in čudovite ilustracije, da vas popeljemo v našo zgodovino in zgodbe, naše svetove, pokažemo našo lepo naravo in naredimo slovensko kulinariko in vino okusno. In kaj je bolj primernega za to od knjige? Berite, listajte, poslušajte, okušajte, naj vas besede zapeljejo!" je na novinarski konferenci izpostavila Stergar.

Predokus branj, dogodkov in razstav
Boos je izrazil veselje, da bo mogoče letos v posebnem obsegu doživeti pestrost slovenske literature in kulture. "Poezija ima v Sloveniji prav poseben status, kar se bo odražalo tudi v literarnem programu častne gosje. Obsežen program v Leipzigu ponuja odličen predokus branj, dogodkov in razstav, ki letos potekajo v Nemčiji, vrhunec pa bo oktobra na FKS-ju," je dodal.

V Sloveniji je bila poezija vedno strategija preživetja: od avantgardnega genija Srečka Kosovela, ki je že na začetku 20. stoletja napovedal krizo v Evropi, do katoliškega partizana Edvarda Kocbeka, do poezije mlade pesniške scene, ki se uveljavlja med techno in čezmejnimi revolucijami.

Matthias Göritz

Pomen poezije je izpostavil tudi Göritz. "V Sloveniji je bila poezija vedno strategija preživetja: od avantgardnega genija Srečka Kosovela, ki je že na začetku 20. stoletja napovedal krizo v Evropi, do katoliškega partizana Edvarda Kocbeka, do poezije mlade pesniške scene, ki se uveljavlja med techno in čezmejnimi revolucijami."

Na knjižnem sejmu v Leipzigu se predstavlja več kot 30 slovenskih avtorjev, ilustratorjev, prevajalcev in urednikov. V ospredju so med drugim Srečko Kosovel, Alma M. Karlin in Tomaž Šalamun. Več panelov bo posvečenih slovenski poeziji – od klasike do panka. Filozof Slavoj Žižek bo spregovoril o paradoksih in izzivih današnjega sveta. Vabi tudi tradicionalna revija mreže Traduki Balkanska noč, ki bo v soboto zvečer, na kateri bo gostja iz Slovenije Anja Zag Golob.

Na današnji novinarski konferenci so predstavili še številne druge dejavnosti, ki so povezane z gostovanjem na FKS-ju; spomladansko zasedanje Nemške akademije za jezik in poezijo v Ljubljani, junijsko razstavo Brenčeča Slovenija: Čebele in ljudje v berlinskem Muzeju evropskih kultur ter ptujske Dneve poezije in vina in mednarodni literarni festival Vilenica v Lipici, kjer naj bi bila v ospredju nemška književnost, je še zapisano v sporočilu za javnost FKS-ja.

Letošnji nagrajenec Leipziškega knjižnega sejma v kategoriji leposlovje je Dincer Gücyeter. Foto: Wikipedia
Letošnji nagrajenec Leipziškega knjižnega sejma v kategoriji leposlovje je Dincer Gücyeter. Foto: Wikipedia

Prav danes so podelili tudi leposlovno nagrado Leipziškega knjižnega sejma. "Upam, da bo ta roman prihajajoči generaciji dal pogum za delo z novimi literarnimi oblikami in da se ne bo bala pokazati ranljivo," je ob prejemu dejal nagrajenec Dincer Gücyeter o svojem prvencu Naša nemška pravljica.

O bolečini, pomanjkanju, osamljenosti
Leta 1979 v Nemčiji rojeni Dincer Gücyeter v romanu, ki v izvirniku nosi naslov Unser Deutschlandsmärchen, pripoveduje o bolečini, pomanjkanju, osamljenosti in hrepenenju svojih staršev, ki so se v 60. letih preteklega stoletja iz zahodne Turčije kot delavci preselili v Nemčijo.

Gücyeter je sicer dejaven kot pesnik in gledališčnik, žirija pa je v utemeljitvi poudarila prav njegov pesniški jezik. Poleg tega je, kot so še zapisali, njegova družinska zgodovina reprezentativna za številne delavce iz tujine, ki v Nemčiji občutijo rasizem in imajo izkušnjo težkih delovnih razmer. "Vsak piše svojo pravljico, ta je moja," je na podelitvi še dejal letošnji nagrajenec v kategoriji leposlovje, ki se s knjigo želi pokloniti vsem, ki "ohranjajo odprt um in želijo kaj spremeniti".

Še strokovna literatura oziroma esejistika in prevod
Nagrado Leipziškega knjižnega sejma, ki jo spremlja 60.000 evrov vreden denarni sklad, podelijo še v kategorijah strokovna literatura oziroma esejistika in prevod.

Meaoiswiamia − geslo avstrijskega častnega gostovanja v Leipzigu

V kategoriji strokovne literature oziroma esejistika so letos nagradili Regino Scheer, ki v knjigi Bittere Brunnen (Grenki vodnjaki) obravnava življenje judovske komunistke Herthe Gordon-Walcher. V kategoriji prevodov pa je nagrado prejela Johanna Schwering, ki je iz španščine prevedla roman argentinske avtorice Aurore Venturini o odraščanju, naslovljen Las primas (Sestrične).

V Leipzigu se letos kot častna gostja predstavlja Avstrija s približno 200 avtorji. Avstrijski pisatelj Doron Rabinovici je ob začetku sejma izpostavil mednarodnost knjig in jezika v njih. "Literatura gre do skrajnih meja, a se pri njih ne ustavi," je dodal. Avstrijska vlada je predstavitev Avstrije v Leipzigu podprla z 2,2 milijona evri.

Na tokratnem knjižnem sejmu v Leipzigu se bo do nedelje, 30. aprila, predstavilo 2000 razstavljavcev iz 40 držav. Sejem velja za najpomembnejše spomladansko stičišče knjižne in medijske industrije ter povezuje bralce, avtorje, založnike in medije – ne samo iz Nemčije, temveč z vsega sveta. Obiskovalcem ponuja vpogled v raznolikost literature, knjižne novosti in jim ponuja nove perspektive.