Teden restavracij

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 3. april 2023 / 14:09  

Teden restavracij je dobro utečena navada slovenskih gostincev. Spomladi in jeseni ponudijo zahteven meni za bolj sprejemljivo ceno. Marsikomu to nič ne pomeni, ker preprosto ne hodi v gostilne oziroma mu karkoli izven klasične ponudbe (zrezek, krompir, pečenka, morda riba) prav nič ne pomeni. Za prave gurmane je morda tudi ponudba tedna restavracij preveč cenena, banalna ali preprosta. Zame je to ponudba, ki povsem zadošča mojemu okusu in potrebam. Vedno mi je izziv, če ob odhodu iz restavracije še znam povedati, kaj sem sploh jedla. Vse te lepe in okusne jedi imajo moderna imena, ki zvenijo zelo učeno, v resnici so pa zelo preproste. Okusi so prepleteni – sladko-kisli, okrašeni z različnimi zelenjavnimi kalčki, rezinicami redkvice, popularna je ajdova kaša. Nisem vegetarijanka, kadarkoli pa imam na voljo meso ali ribo, izberem ribo. Najprej je bil pozdrav iz kuhinje. To so običajno kakšni zelo majhni koščki česa finega in drobnega. Postavljeni so na lepe krožnike. Vedno postrežejo z domačim kruhom, ki je še topel. Hladno-topli uvod je bil začinjen s klorofilnim oljem. Kako iz klorofila pridelajo olje? Morda je klorofil namočen v neko olje in potem dobimo olje svetlo zelene, pomladne barve. Vse pojemo in pomažemo do zadnje kapljice. Nadaljevali smo z ješprenčkom, ki je pripravljen z zelenjavnimi kremami in ribjo peno, lešniki in jakobovo pokrovačo. Tako lepo je vse skupaj, v resnici pa je osnova ješprenj … In smo že pri glavni jedi. Moj glavni meni je bil ribji, polenovka, z nekimi drobtinami, rumenim korenčkom, kolerabico. To fino skuhano zelenjavo, ki v resnici ni nič posebnega, poimenujejo fini ragu. Ne sme manjkati spomladanska kraljica vseh zelenjav, šparglji, pa še hren po vrhu. Vse se v ustih stopi. Jaz sem po takem obroku sita, poznam pa veliko ljudi, ki bi se ob tako lepih in finih porcijah smejali in odšli od mize lačni. Sita sem ravno dovolj, da se nikakor ne bom odpovedala sladici. Dobra sladica vedno tekne in tako je bilo tudi v naši gostilni. Štruklji so slovenska klasična jed, če jih pripravijo gratinirane s pehtranom v finih omakah, so specialiteta. Spoznala sem nov izraz. Pehtranovemu štruklju je bil dodan jagodni kuli. Spraševali smo se, kaj neki je to kuli. Kaj kmalu je prišel odgovor. Kuli je gostinski izraz za neko sadno strjenko – preliv. Jaz sem dobila jagodni kuli, Janez pa pomarančnega. Okusila sem pehtranov in špargljev sladoled. Še en izraz v celem meniju mi je bil zelo všeč in ga še nisem poznala. Čimičuri pomladnega zelenja je bil neka mešanica pomladnih zelišč s semeni, drobtinami. Vse je bilo izvrstno. Raje grem v gostilno le nekajkrat na leto in takrat jem kaj posebnega. Sicer sem zelo vesela, da večino obrokov lahko skuham sama doma.