Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je po besedah Šumija že leta 2010 določil integriteto kot standard, a kot ugotavlja, je ta v praksi pogosto še vedno nadstandard. Foto: KPK
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je po besedah Šumija že leta 2010 določil integriteto kot standard, a kot ugotavlja, je ta v praksi pogosto še vedno nadstandard. Foto: KPK

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ni moralni razsodnik, razen v okviru svojih pristojnosti, a se od nje pogosto pričakuje, da bo zavzemala različna mnenja in podajala sodbe, za katere ni pristojna, je na novinarski konferenci ob polovici mandata poudaril njen predsednik Robert Šumi. Če do tega ne pride, pa je del javnosti nato razočaran, je dodal. Primarna pristojnost komisije je v krepitvi integritete, pa tudi preiskovanje odklonskosti, preglednosti in odgovornosti, medtem ko so kazniva dejanja v pristojnosti policije in tožilstva, je opozoril.

Če slovensko družbo primerja z zahodno, Šumi pogreša več osebne odgovornosti hujših kršilcev na javnih funkcijah. S tem, ko ohranjajo svoj položaj, namreč za talca vzamejo tudi institucijo, ki jo vodijo, ki zato izgublja zaupanje javnosti. KPK tako svoje poslanstvo uresničuje prek dveh institutov: nadzora in preventive. Nadzor temelji na kakovosti, in ne na količini, je poudaril. Po njegovih navedbah je bilo med prejetimi zadevami iz lanskega leta dejanskih prijav 695, ob tem pa je komisija dobila še več kot 1000 različnih drugih pisanj, do katerih so se prav tako opredelili in nanje ustrezno odgovorili.

Ob tem je več kot 21.000 zavezancev za prijavo premoženjskega stanja, KPK je dobil tudi več kot 3600 prijav lobističnih stikov, je povedal. Dodal je, da je v Sloveniji registriranih nekaj več kot 80 lobistov, kar pomeni, da se ljudje ne odločajo, da se bodo registrirali kot lobisti, povrh pa je med vsemi lobističnimi stiki prijavljenih le manjši delež. "Ravno obratno bi moralo biti," je dejal Šumi.

Prizadevanja za novo resolucijo na področju preprečevanja korupcije

Na KPK-ju želijo, da bi v Sloveniji letos sprejeli novo resolucijo na področju preprečevanja korupcije. Vodja službe za preventivo Vita Habjan Barborič je pojasnila, da so k sodelovanju pritegnili deležnike tako iz javnega kot zasebnega sektorja in uspelo jim je pripraviti grob osnutek strateških ciljev, h katerim naj nova resolucija stremi. Po njenih napovedih bodo tega kmalu predstavili vladi, v nadaljevanju pa pristopili še k pripravi akcijskega načrta.

Prav tako je KPK po Šumijevih besedah že pozval vlado, da v okviru sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije prenovijo institute, kjer se kažejo anomalije. Sicer pa se, kot je poudaril namestnik predsednika KPK-ja David Lapornik, pojem integritete in vsebina institutov gradita tudi skozi njihove ugotovitve, med katerimi je marsikatero potrdilo tudi sodišče.

Kot enega od njihovih dosežkov je Lapornik omenil, da se je po desetih letih opozarjanja v zakonu o Slovenskem državnem holdingu kot pogoj za zasedbo mesta zapisalo, da zoper kandidata ni bila ugotovljena kršitev pojma integritete. Ob tem je dodal, da je bil KPK tudi prvi organ v Sloveniji, ki je začel tematski nadzor nabav zaščitne opreme. Trenutno pa imajo v delu analizo v zdravstvu.

Kar zadeva preventivo, so v komisiji prepričani, da jo je treba izvajati na vseh ravneh, zato del svojih dejavnosti usmerjajo tudi v izobraževalni sistem. Po besedah Habjan Barborič so tako v projektu, ki ga izvajajo z Zavodom RS za šolstvo, že izdelali učne module, ki jih lahko učitelji uporabijo pri prenosu vsebin etike in integritete v učnem procesu. Pripravili so tudi priročnik za učitelje.

KPK se je sicer kadrovsko tudi nekoliko okrepil, naložbena sredstva pa po besedah vodje urada komisije Sonje Jelen namenjajo predvsem za posodabljanje strojne programske opreme in druge informacijsko-komunikacijske opreme. Lani so posodobili celotno strežniško infrastrukturo. V marcu bodo objavili javno naročilo za razvoj novih informacijskih sistemov, tudi posodobitev Erarja. Lani so začeli nadgradnjo dokumentnega sistema.

Sicer pa je po njenih besedah zakon o zaščiti prijaviteljev predvidel pet dodatnih zaposlitev ob vzpostavitvi centra za zaščito prijaviteljev. Nadejajo se, da bodo v marcu, ko se pripravlja rebalans proračuna za leti 2023 in 2024, predvidena sredstva v ta namen tudi dejansko prejeli.

Šumi: Slovenija daleč od zahodnih držav