Na osmi izvozni konferenci, ki je potekala v torek, smo naslovili težave, s katerimi se srečujejo slovenski izvozniki. Glavne teme so bile, kaj je in kaj bo s cenami surovin in njihovo dobavljivostjo, kako do kadrov, s katerimi finančnimi vzvodi si lahko zaradi dvigov cen lahko pomagajo izvozniki. Posvetili smo se nuji digitalizacije, prihodnosti turizma in kaj podjetja čaka zaradi ESG ter kako se jim bodo trgi zaprli, če ne bodo poslovali trajnostno oziroma upoštevali okoljskih vidikov in bili tudi socialno odgovorni. Pogovarjali smo se z najboljšimi, finalisti tekme Zmagovalec slovenskega izvoza. Zmagali so EKWB in njegova šefa Edvard König ter Matjaž Krč. Temu računalniškemu podjetju iz Komende je nagrado izročil lanski zmagovalec Andrej Orožen iz Dewesofta.
Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke in član komisije, ki je izbrala zmagovalca slovenskega izvoza, je navzoče najprej opozoril na trende v mednarodni trgovini in bančništvu. Slovenske izvoznike je pohvalil, da so dobro izkoristili priložnosti, ki so jim jih odprle težave v globalnih dobavnih verigah. Naš izvoz gre kar v 86 odstotkih v EU, težava pa ostaja prenizka dodana vrednost. »Nujni so premiki navzgor v verigah vrednosti in zelene transformacije. V nekaj letih bo glavno merilo za odobritev posojila podnebna nevtralnost in to od izvoznikov zahteva naložbe in spremembe strategij. Prilagoditi pa se je treba tudi novim geopolitičnim razmeram, takih pravil in zakonodaje, ki so ščitili podjetja, ni več. Muliteralnost je izginila, zdaj vlada bilateralnost,« ocenjuje Sibil Svilan.
Predsednik uprave SID banke se je pogovarjal tudi z Matjažem Krčem iz EKWB, Iztokom Podkrižnikom, Podkrižnik, Marinom Furlanom iz Intralightinga, Sabino Sobočan iz Varisa in Robertom Srabotičem iz Mitol o tem, kaj je treba storiti, da je podjetje uspešno. Zanimalo ga je tudi, kako pri tem lahko pomaga SID banka in druge banke. Sabina Sobočan je bila zelo jasna: »Postopki izdaje bančnih garancij so predolgi.« Marino Furlan pa si želi boljšo bančno podporo na neevropskih trgih, sploh v Aziji.
Luka Rutar, direktor globalne nabave v družbi Danfoss, je govoril o težavah v dobavnih verigah in njihovih posledicah za proizvodnjo in kupce. Opisal je, kako si je treba prizadevati za zmogljivosti pri dobaviteljih, in svetoval, da je treba iti v globino dobavnih verig, ki jih je treba poznati do zadnje podrobnosti. Pridobiti je treba več stikov, nabavniki pa so se iz strategov, ki so morali predvsem zniževati stroške, prelevili v dnevne borce.
Težave v nabavnih verigah pa pomenijo tudi, da je treba pospešiti inoviranje oziroma pohitriti prilagoditve izdelkov surovinam in sestavnim delom, ki jih je pač mogoče dobiti. Dobavni roki za surovine so se zelo podaljšali. Za Danfoss to pomeni da se je dobava elektronika iz 12 podaljšala na do 36 mesecev. Kdaj se bodo razmere umirile? Luka Rutar, Danfoss: »Predvidevam, da se bodo cene surovin umirile prihodnje leto, dobavljivost pa bo tudi takrat velika težava.«
Predsednik uprave banke Unicredit Lorenzo Ramajola je govoril o tem, kako se proizvodnim podjetjem, ki veliko izvažajo in se spopadajo z dvigom cen surovin, lahko to breme olajša z različnimi finančnimi vzvodi.
Rok Gabrovšek, vodja področja nabavne politike prehranskih izdelkov v Lidlu Slovenija, je predstavil, kako slovenski izdelki prodirajo v tujino.
Primož Uranič, direktor prodaje v Natonu, je opozoril, da je bazen brezposelnih v Sloveniji bolj ali manj izpraznjen. Od dobrih 69 tisoč prijavljenih na zavodu za zaposlovanje je več kot 40 tisoč dolgotrajno brezposelnih, poleg tega je veliko starejših od 55 let. »Delodajalci se morajo temu prilagoditi. Tisti, ki so na trgu dela, niso več pripravljeni delati za minimalno plačo ali v več izmenah.« Opozoril je, kako te težave rešujejo drugje, denimo na Madžarskem so na državni ravni sprejeli zakon in zelo skrajšali čas, v katerem tujci pridobijo delovna dovoljenja.
Christian Kellner, vodja za finance in tveganja za regijo DACH in CEE iz družbe Dun & Bradstreet Evropa, je opozoril na pomen ESG oziroma na pomen trajnosti, torej okoljskih in socialnih vidikov poslovanja podjetij in kako bo njihovo upoštevanje nujno, če bodo podjetja hotela prodajati na razvitih trgih.
Sabina Petrov, urednica Tovarne leta na Časniku Finance, in Davorin Dobočnik, direktor Hella Saturnus Slovenija, sta razkrivala nujnosti digitalizacije ter njenih prednosti in pasti.
Vasja Čretnik, prokurist in direktor prodaje v Termah Olimia, pa je opisal, v kakšnem položaju je danes turizem v Sloveniji in kaj ga čaka. »Navadno je pri nas 60 odstotkov gostov iz tujine, zdaj jih je deset odstotkov. Zaradi bonov je bilo povpraševanje domačih gostov veliko in cene smo toliko zvišali, da tujci tega niso bili pripravljeni plačati. Iz Slovenije smo zaradi bonov dobili goste, ki nas do zdaj niso poznali in tudi niso imeli izkušenj bivanja v štirizvezdičnih hotelih. Izziv je, ali bomo lahko obdržali več slovenskih gostov tudi v prihodnje. Ker pa smo bili štiri mesece popolnoma zaprti, rezultatov iz leta 2019 ne moremo ponoviti, in to kljub višjim cenam, ki jih dosegamo zdaj. Tudi cen, ki smo jih dosegali letošnje leto, prihodnje leto ne bo mogoče ponoviti,« pove Vasja Čretnik.
