Akvaponika je primer krožnega gospodarstva v praksi, saj omogoča hkratno gojenje zelenjave in rib brez zemlje, ob manjši porabi vode in gnojil. Voda kroži v zaprtem sistemu, ribji izločki v vodi pa postanejo hrana za rastline. O priložnostih za akvaponsko pridelavo zelenjave in rib so ta teden govorili na konferenci, ki je v okviru projekta BeBlue potekala na biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Celoletna pridelava
Akvaponika poteka v zaprtem sistemu pri nadzorovanih pogojih, zato omogoča celoletno pridelavo. S čezmejnim projektom BeBlue bi radi razširili akvaponiko z ukrepi za lažje upravljanje obratov z digitalizacijo. Razvili bodo tudi orodja za preverjanje okoljske in gospodarske trajnosti, s katerimi bodo kmetje lažje pripravili poslovne načrte, da bi naložbe v akvaponiko postale bolj privlačne.
Partnerji projekta bodo razširili nabor proizvodov s kombiniranim gojenjem morskih rib ter slanuš, kot pravimo rastlinam, ki prenesejo visoko slanost, in makroalg. Poskrbeli bodo tudi za promocijo proizvodov z obveščanjem porabnikov, veletrgovcev in dobaviteljev gostincem. Akvaponiko želijo vključiti tudi v načrte za obnovo urbanih okolij.
Kam sodi akvaponika
Pred dnevi je v okviru projekta BeBlue biotehniška fakulteta pripravila konferenco o trajnostni pridelavi hrane z akvaponiko. Na konferenci so poudarili, da so možnosti za nove akvaponske sisteme predvsem v urbanih prostorih, kjer je neizkoriščen vir toplote na ravnih strehah in v industrijskih območjih, ali pa ob ribogojnicah, kjer so neizkoriščena hranila v vodi. Z akvaponiko bi lahko v učnih prostorih ponazorili krogotok hranil in kratkih transportnih poti. Kot zanimivost bi jo lahko vpeljale tudi turistične kmetije.
Ana Slatnar z biotehniške fakultete je osvetlila osnovne zahteve in vidik širjenja hidroponske pridelave rastlinske hrane. Specialist za ribogojstvo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj Miha Štular je govoril o ribah in parametrih kakovosti vode v akvaponiki. Tine Matoš, vodja centra Purissima v zadrugi Agraria Koper, je delil izkušnje s pridelavo zelenjave z akvaponiko. Mojca Bavcon Kralj z zdravstvene fakultete v Ljubljani pa je predstavila interakcijo med pesticidi in mikroplastiko v kmetijskih tleh z dodatkom algne biomase.
Gojenje zelenjave v vodi brez zemlje je produktivnejše
Po besedah Ane Slatnar številke dokazujejo, da je hidroponska pridelava vrtnin, torej brez tal, v primerjavi s konvencionalno pridelavo v tleh bolj produktivna. Izračuni, ki so jih naredili na podatkih o pridelavi solate v ZDA, dokazujejo, da porabimo več energije in manj vode, lahko pa pridelamo do 10-krat več pridelka na kvadratni meter na leto. Po njeni oceni bo delež takšnih tehnologij naraščal, verjetno pa nikoli ne bo postal vodilna metoda pridelave hrane. Akvaponiko je dobro vključiti kot možnost tam in za tiste vrtnine, kjer konvencionalna pridelava ni možna in kjer smo omejeni s porabo vode.
V projektu BeBlue so s čezmejnim sodelovanjem med Slovenijo in Italijo povezali najboljše strokovnjake za gojenje rib in zelenjave. Ta projekt že dve leti poteka v okviru čezmejnega programa sodelovanja Interreg VI-A Italija-Slovenija. Vodilni partner projekta je univerza Ca' Foscari v Benetkah, pri projektu pa iz Slovenije sodelujejo ljubljanska univerza, Kmetijska zadruga Agraria Koper in Kmetijsko-gozdarski zavod Kranj.
