Mai Sandu. Foto: EPA
Mai Sandu. Foto: EPA

V zunanjepolitični oddaji TV Slovenija so obravnavali strahove držav Vzhodne Evrope pred Rusijo. Nezaupanje in strahovi v odnosu do nepredvidljive velike sosede na Vzhodu so se v zadnjem letu in pol vojne v Ukrajini močno okrepili.

Moldavska predsednica Maia Sandu je na Blejski strateški forum prišla pol leta za tem, ko je Rusijo obtožila načrtovanja poskusa strmoglavljenja proevropske moldavske vlade. Nevralgična točka družbeno in politično močno razdeljene Moldavije, ki na vzhodu meji na Ukrajino, na zahodu pa na Romunijo, je Pridnestrje; uradno je to ozemlje še vedno del Moldavije, čeprav je leta 1992 razglasilo samostojnost in deluje kot samostojna Pridnestrska republika na ozemlju med reko Dnester in mejo z Ukrajino.

"Poskusi Kremlja, da bi v Moldavijo prinesel nasilje, ne bodo delovali. Naš glavni cilj je varnost državljanov in države. Želimo ohraniti mir in vzdrževati javni red v državi," je februarja sporočila Sandu, ki je novembra leta 2020 prepričljivo zmagala v drugem krogu predsedniških volitev in postala prva predsednica Moldavije. Odnosi med Moskvo in Kišinjovom ostajajo napeti. "Pred letom so bili strahovi v Moldaviji zaradi ruskega napada na Ukrajino veliki," je povedala moldavska predsednica za oddajo Globus, "a zdaj je drugače."

"Kruta vojna se je pojavila na naših mejah, in to seveda krepi strah. A zaradi ukrajinskega upora se danes počutimo varnejše, kot smo se pred letom dni. Nevarnost sicer ostaja in naša država je tarča hibridnih napadov Rusije, s katerimi nas želi destabilizirati. Varnostne težave in izzivi ostajajo, a delamo vse, da bi ohranili mir v Moldaviji. "

Politika Maie Sandu je proevropska in prozahodna: "Hvaležni smo za evropsko podporo Ukrajini in Moldaviji. Ukrajina brani svojo suverenost in ozemeljsko celovitost, a hkrati brani tudi mir v Moldaviji. Za obe državi je pomembno, da ostaneta del svobodnega sveta in tudi za Evropo je pomembno, da Ukrajina in Moldavija ostaneta demokratični državi."

Takoj po začetku vojne v Ukrajini je marca lani Maia Sandu podpisala prošnjo Moldavije za članstvo v EU; Moldavija je že in lani junija skupaj z Ukrajino dobila status kandidatke za članstvo v EU.

"Glede širitve Unije sem optimistična, ker prepoznavam spremembe v sporočilih predstavnikov Evropske unije. Razumemo, da je pred nami dolga pot, prizadevamo si za reforme, še posebej na področju pravosodja in boja proti korupciji. Za nas članstvo v Evropski uniji niso le prijetne sanje. Glede na dogajanje v regiji je to za nas edina pot, da bomo preživeli kot demokracija."

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je na Bledu menil, da mora biti Evropska unija pripravljena na širitev do leta 2030.

Maia Sandu pravi, da si je tudi Moldavija leto 2030 zadala kot cilj, do katerega morajo v državi opraviti reforme, ki so potreben za članstvo v Uniji. "Pripravljeni smo trdo delati in želimo, da se proces nadaljuje hitreje, kot se je v preteklosti. Hvaležni smo za pomoč Evrope."

Strahovi vzhodne Evrope