David Lapornik. Foto: KPK
David Lapornik. Foto: KPK

David Lapornik je oktobra 2021 nastopil petletni mandat namestnika predsednika KPK-ja, istega leta je postal četrtinski lastnik 115 kvadratnih metrov velike zemljiške parcele, na katero pa je pri poročanju o premoženjskem stanju po nastopu funkcije na Komisiji za preprečevanje korupcije pozabil. O njej je poročal šele 15. marca 2023, torej z več kot enoletno zamudo, je prvi poročal Siol.

"Parcela, ki sem jo pridobil, ne presega vrednosti 500 evrov. Ko sem se zavedel, da sem zamudil s prijavo, sem to nemudoma storil in pri tem v opombah k obrazcu zaradi transparentnosti tudi jasno navedel, da poročam z zamudo, prav tako sem o tem obvestil tudi sodelavce na komisiji," je o zadevi pojasnil Lapornik.

Lapornik je v današnji izjavi za RTV SLO še dodatno pojasnil, da je šlo pri njegovi zamudi za administrativno in ne vsebinsko kršitev zakona o integriteti. Zanašal se je namreč na po njegovih besedah nepopolne podatke geodetske uprave. Nepremičnine v trenutku poročanja namreč še ni bilo na seznamu uprave. Ko je pozneje pogledal na portal eUprava, pa je ugotovil, da je med njegovim lastništvom navedena še ena parcela.

"Priznam, da sem naredil napako," je povedal in pri tem pokazal pogodbo za nakup nepremičnine v vrednosti 258,75 evrov. Dodal pa je, da je šlo za administrativno napako zamujenega roka in ne vsebinsko napako kršitve integritete, ko bi zamolčal ali nesorazmerno povečal svoje premoženje oz. bi pri njem odkrili premoženje nezakonitega izvora.

"Nihče me ni ujel z roko v marmeladi. Sam sem odkril napako in jo nemudoma prijavil," je zatrdil. Nato je takoj obvestil še mandatno-volilno komisijo DZ in svoje sodelavce ter v opombah jasno navedel, da poroča z zamudo in se za to opravičil.

Na pozive, naj odstopi z mesta namestnika predsednika KPK, se je Lapornik odzval z besedami, da komisija od funkcionarjev osebno odgovornost zahteva zgolj pri vsebinskih kršitvah, medtem ko svojo kršitev zakona o integriteti razume kot administrativno kršitev, kar da je potrdila tudi mandatno-volilna komisija DZ.

Podobni dogodki so po njegovih besedah zelo aktualni na področju davkov, kjer je ta samoprijava nekaj normalnega. Ob tem je apeliral na vse druge zavezance, naj preverijo svoje oddane obrazce in v kolikor opazijo neskladja, naj jih prijavijo. Dodal je, da komisija zavezancev na podlagi tovrstne samoprijave ni in ne bo sankcionirala. Dodal je še, da si tudi na KPK že vrsto let prizadevajo, da bi se eUprava povezala z zemljiško knjigo, da do napak, kot se je zgodila njemu, ne bi prihajalo.

KPK: Gre za nepravilnost manjšega pomena

V KPK-ju priznavajo, da "vsekakor gre za nepravilnost oziroma kršitev zakona (...), a ta kršitev je – tako kot pri drugih funkcionarjih, za katere smo ugotovili istovrstno kršitev – manjšega pomena v primerjavi z drugimi, denimo kršitvami integritete".

Po njihovih navedbah Lapornik od nastopa funkcije oktobra 2021 redno, pravočasno in popolno poroča o svojem premoženjskem stanju, razen v tem primeru. Dodajajo tudi, da premoženjsko stanje predsednika komisije in obeh namestnikov nadzira državni zbor in ne sam KPK. Mandatno-volilna komisija (MVK) državnega zbora pa pri nadzoru nad Lapornikovim premoženjskim stanjem ni ugotovila kršitev.

"Srčno upam, da je to zgolj splet nesrečnih naključij," pa je Lapornik komentiral okoliščino, da je zadeva na plan prišla eno leto po tem, ko je o tem obvestil mandatno-volilno komisijo.

Sama zamuda še ni razlog za ukrepanje

Da niso ugotovili kršitev je potrdila tudi predsednica komisije, sicer poslanka Svobode Janja Sluga: "Drži, da je namestnik Lapornik za četrtino parcele poročal z zamudo in to navedel v obrazcu. Sama zamuda pa po določbah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije še ni razlog za ukrepanje ali uvedbo kakršnega koli postopka. Ukrep (in sicer upravna sankcija zaradi neprijave premoženjskega stanja – znižanje plače v vrednosti 10 odstotkov) je predviden šele, če funkcionar ne poroča in ga organ (KPK ali MVK) pozove k predložitvi podatkov, pa funkcionar tega tudi v dodatnem roku ne stori," je pojasnila.

Sluga pojasnjuje še, da so uvedba postopka (in morebitni ukrepi) "nadalje predvideni v primeru suma nesorazmerno povečanega premoženja ali suma razpolaganja s premoženjem nezakonitega izvora, vendar takšno dejansko stanje v primeru namestnika Lapornika ni bilo zaznano".

Tudi na KPK-ju ne vidijo utemeljenih razlogov za zahteve za Lapornikov odstop, pač pa takšne pozive ocenjujejo "kot še en poskus, da se blokira delo senata". "Temu pritrjuje tudi to, da se napaka Lapornika v medijih izpostavlja skoraj leto dni po tem, ko jo je transparentno poročal mandatno-volilni komisiji DZ-ja in ko smo njegovo poročanje objavili tudi na spletni strani komisije. Ob tem poudarjamo, da se na komisiji zavedamo, da nihče ni brez napak, in verjamemo, da je del vodenja z zgledom tudi to, da svoje napake priznamo ter v zvezi z njimi prevzamemo odgovornost in glede na situacijo ustrezno ukrepamo, kar je namestnik Lapornik v konkretnem primeru tudi storil," so zapisali v odzivu na poročanje o zadevi.

Zakon o integriteti sicer navaja tudi, da lahko predsednik republike razreši predsednika komisije ali namestnika predsednika komisije, če ta funkcije ne opravlja v skladu z ustavo in zakonom.

KPK preiskuje pritiske na nekdanjo notranjo ministrico

Komisija, katere del je Lapornik, je bila sicer sama večkrat kritična do zamud pri političnih funkcionarjih. Oktobra 2022 je denimo končala postopek, v katerem je pisno opozorilo izdala premierju Robertu Golobu, ker je prepozno poročal o premoženjskem stanju po prenehanju funkcije predsednika uprave Gen-I-ja. Po zadnjih volitvah v DZ je denimo komisija ugotovila skupno 19 opustitev prijave oziroma nepravočasnih prijav premoženjskega stanja oziroma njegove spremembe (to je podatka o funkciji poslanca), izhaja iz poročila ocene integritete v povezavi z nezdružljivostjo funkcij in s poročanjem premoženjskega stanja iz oktobra 2022.

Sicer pa imajo na KPK-ju te dni več težav. Med drugim tudi zaradi izvajanja postopkov o domnevnih premierjevih pritiskih na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Po tem, ko se je iz postopka sam izločil predsednik KPK-ja Robert Šumi, je zaradi spornih objav na družbenih omrežjih premier Robert Golob zahteval izločitev iz postopka tudi za namestnika predsednika KPK-ja Simona Savskega. KPK je zahtevo zavrnil, pri odločitvi o tem pa je sodeloval tudi Šumi. Zato je Golob prek zastopnika sprožil tožbo zoper to odločitev KPK-ja na sodišču. Če bo sodišče odločilo, da se mora tudi Savski izločiti, bo postopek zoper Goloba najbrž počakal na novega namestnika KPK-ja.

Savskemu sicer petletni mandat poteče konec julija letos. Javni poziv predsednice republike Nataše Pirc Musar za zbiranje kandidatur za novega člana KPK-ja pa je bil v uradnem listu objavljen 9. februarja. Na KPK-ju so sicer pojasnjevali, da je komisija o izločitvi Savskega odločala v ločenem postopku, torej ne znotraj postopka, ki ga vodi zoper predsednika vlade.

Golob je za oddajo 24 ur zvečer na POP TV-ju sicer v četrtek dogajanje komentiral z besedami, da verjame v pravno državo. "In verjamem, da imam enake pravice pred zakonom kot vsi ostali državljani," je dodal.

V KPK-ju pa na drugi strani danes pravijo, da v zadnjem času opažajo "vse več poskusov diskreditacij našega dela". "Ocenjujemo, da se tako na vse možne načine iščejo razlogi za onesposobitev dela senata komisije, in poudarjamo, da bomo kljub tovrstnim pritiskom svoje delo še naprej opravljali profesionalno, zakonito in strokovno," so zapisali.

Dodali so še, da se namesto podpore za učinkovito delovanje komisije spoprijemajo z vedno več različnimi poskusi za oteževanje njihovega dela. "Tega smo navajeni; podobne napade doživljamo praktično že ves čas svojega obstoja. A to razumemo kot dodatno spodbudo, da delo nadaljujemo, in potrditev, da so naše odločitve pomembne in tehtne," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Pirc Musar: Od vseh se pričakuje dosledno spoštovanje zakona o integriteti

V uradu predsednice republike Pirc Musar ob informacijah, da je Lapornik z zamudo poročal o delu svojega premoženja, navajajo, da se spoštovanje zakona pričakuje od vseh zavezancev, še posebej od zaposlenih na KPK-ju, saj lahko z zgledom dodatno prispevajo k transparentnosti oblasti.

Pirc Musar s primerom Lapornikove zamude pri poročanju o premoženju iz leta 2021 ni bila seznanjena, niti ne pozna okoliščin, so pojasnili v uradu predsednice. So pa spomnili na pojasnila KPK-ja za medije, da je mandatno-volilna komisija v državnem zboru že opravila nadzor nad premoženjskim stanjem omenjenega namestnika predsednika KPK-ja in kršitev ni ugotovila.

"Od vseh zavezancev se pričakuje dosledno spoštovanje zakonskih obveznosti, ki jih nalaga zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Od zavezancev, zaposlenih na KPK-ju, še posebej, saj lahko s svojim zgledom dodatno prispevajo k zagotavljanju transparentnosti javne oblasti," so še navedli.