Kako ustvariti hotel za žuželke? Poskrbimo za sobivanje s koristnimi insekti na svojem vrtu

Ob besedi hotel vsi pomislimo na počitek, razvajanje, izlete, športne aktivnosti in vse lepo, kar k temu paše. Najprej so tu hoteli za nas, ljudi. Potem so se pojavili hoteli za domače ljubljenčke, za pse in mačke. In zadnjih nekaj let se veliko govori in dela na hotelih za žuželke, oziroma insekte, ki jih lahko zgradi vsak vrtičkar.

A ime hotel je v tem primeru le zaradi komercialnega pomena in človeku ljubšega razumevanja. Insekti sveeda ne hodijo na dopust, kajti t. i. 'hotel' za žuželke je njihov dom! Tam živijo, se razmnožujejo in nekateri tudi prezimijo. 

A zakaj so hoteli za žuželke tako pomembni? 

Razlog smo ljudje. Človeška populacija raste in s tem smo močno posegli v naravno okolje, zavzeli ogromne površine za naš življenski prostor, za industrijo, ceste, polja itd. S tem smo vzeli prostor mnogo živalim, žuželkam in rastlinam, ki na veliko izumirajo. Porušili smo naravne sisteme.

Tu je za velik del kriva tudi uporaba pesticidov, ki načrtno ne ubija le škodljivcev, ampak tudi mnogo drugih insektov.

Zato je zdaj zadnji čas, da se to spremeni in vsak vrtičkar, kmetovalec ter vsi drugi moramo poskrbeti za ohranitev biodiverzitete, ker na koncu bo tudi človek prišel na rob izumrtja. Zveni alarmantno, a realno stanje je takšno. 

Kako pomagamo žuželkam, če jim postavimo hotel? 

• Pomagamo jim preživeti in rešimo jih pred izumrtjem, ker so mnogi insekti na robu preživetja prav zaradi nas ljudi.
• Privabimo koristne insekte, ki nam pomagajo pri zmanjševanju škodljivcev in posledično manj koristimo pesticide.
• Poskrbimo, da se mnogi škodljivci umaknejo z našega vrta v hotel in pustijo naše gojene rastline pri miru. Določen del t. i. 'škodljivcev' je koristen in je prav, da jih imamo na vrtu. Dokler so 'pod pragom škodljivosti' za naše pridelke, so koristen člen za ohranjanje biodiverzitete.

Katere žuželke želimo privabiti v hotel?

Seveda so najbolj zaželene koristne žuželke. In katere so to? 

- ČEBELE SAMOTARKE (samotarka, lesna, zakrinkana, divja čebela in svilarica)

V Sloveniji živi okoli 560 vrst divjih čebel in čebel samotark! Njim bom kmalu namenil poseben članek, tako zelo so pomembne za naravo. Pomembne so v našem vrtu za opraševanje.

Velika lesna čebela (Lat. Xylocopa violacea) je največja divja čebela ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Je plašna, nenapadalna in živi v starem lesu.

Moja anekdota lanskega leta

Ko smo spomladi spomladi čistili in urejali letno kuhinjo, smo videli v leseni mizi velike luknje. Zato smo rekli, da bomo to mizo zamenjali in smo jo odstranili. A popoldan ko smo pripravljali nekaj hrane, slišim močno brenčanje za hrbtom. Kot poznavalec sem takoj vedel, da je to ta velika lepotica! In vidim, da leta okoli nove mize in nekaj išče … Takoj mi je bilo jasno, da so tiste luknje v stari mizi njen dom! Dobro, da smo staro mizo še imeli blizu in smo jo vrnili na staro mesto. V nekaj sekundah je šla v svoj dom in potem smo skupaj bivali v letni kuhinji celo poletje! Dali smo ji tudi ime. Bronhilda! Ker je velika in glasna čebela.

- PIKAPOLONICE (dvopika in sedempika pikapolonica)

Ne samo, da so s svojo rdečo barvo in pikami lepe in nam prinašajo srečo. V vrtu pojedo ogromno listnih uši, pršic in kaparjev. 

- TENČICARICE

Lepe zelene žuželke z vitkim telesom, prosojnimi mrežastimi krili, zlatimi očesi in parom dolgih tipalk. Ličinke tenčicaric se hranijo z jajčeci pršic in določenih metuljev, pa tudi z resarji in tripsi, ki nam pogosto delajo škodo v vrtovih in rastlinjakih.

- STRIGALICE

Vsi jih poznamo. To so tiste podolgovate žuželke s kleščami na zadku. Tem kleščam strokovno pravimo cerci. Samice imajo večje klešče. Uporabljajo jih za lov in za obrambo.

V našem vrtu z njimi 'lovijo' listne uši, pršice in druge žuželke. Če pa jim zmanjka hrane, se lotijo rastlin.

Predvsem cvetov in drugih mehkih delov. Potem nam lahko naredijo malo škode, a je njihova korist zagotovo večja in so na vrtu zaželene. 

Katere materiale uporabimo pri izdelavi našega hotela za žuželke?

Materiali so zelo pomembni, saj s tem določimo, koga točno želimo privabiti v hotel. Uporabljamo le naravne materiale. 

LES uporabimo za ogrodje in razdelilne stene. V debelejše veje ali stari les navrtamo luknje premera od 4 do 12 mm, globina naj bo 10 do 15 cm. Nagib lukenj naj bo malo navzgor, da se v primeru dežja voda ne steka v luknje. To je primerno za čebele samotarke, ki v te luknje odložijo jajčeca in cvetni pelod, ki je hrana za prvo fazo razvoja ličinke, ko se izleže. Luknjico potem z blatom čebela zapre. Da domovanje dodatno zaščitimo pred pticami, spredaj uparabimo žičnato mrežo z ne premalimi odprtinami in malo odmaknjeno od lukenj. Tako je zaščiteno pred kljuni lačnih ptic. 

SLAMA je primerna za pikapolonice, strigalice in tenčicarice. Za prednjo stran uporabimo lamelice, ki jih namestimo pod kotom 45°. Globina naj bo tudi tu med 10 in 15 cm. 

BAMBUS, TRSTIKA ali drugi DELI VOTLIH RASTLIN so primeren dom za čebelele samotarke in divje čebele. Dolžina votlih delov naj bo med 10 do 12 cm, jih povežemo v trdne snope in vodoravno namestimo v naš hotel. 

STORŽI IGLAVCEV, OSTRUŽKI in LUBJE so primeren dom za strigalice. A pri njih je treba paziti, da niso preblizu dela hotela, ki je namenjem čebelam. Če so blizu, potem rade napadejo njihova gnezda, da pridejo do cvetnega peloda, ki ga za hrano zraven jajčec odložijo čebele. Zato nekateri naredijo hotele za vsako žuželko posebej, a je v tem primeru treba imeti dovolj prostora.

STARA OPEKA in OPEKA Z ODPRTINAMI so tudi primerni kosi iz zidarstva za insekt-hotel. V staro opeko navrtamo luknjice kot v les, da so primeren dom za divje čebele in čebele samotarke. 

GLINENI LONČEK je primerno domovanje za strigalice. To je hotel samo za strigalice. Priporočljiv je za sadovnjake, saj so tam izredno koristne pri zatiranju listnih uši, kaparjev, pršic in drugih žuželk.

Kako ga uporabimo?

Glineni lonček napolnimo s slamo in obrnemo narobe. Spodaj pritrdimo večji leseni križ, ki se dotika drevesa, da strigalice lažje dostopajo do svojega hotela in obratno. Skozi luknjo, ki je v glinenem ločku namenjena za odtok, pa namestimo vrvico in privežemo na vejo drevesa. Če imamo otroke, jim lahko damo nalogo, da te glinene lončke poljubno pobarvajo in imajo potem tudi dekorativno funkcijo. Pa otroci se s tem podučijo o varstvu narave, biodiveziteti in sonaravnem vrtnarjenju.

Kje je pravo mesto za hotel za žuželke?

Na balkonu verjetno nimamo velike izbire, a bistveno je, da ni na direktnem vetru in da je malo zaščiten pred drugimi vremenskimi vplivi. Namestimo ga 1,5 do 2 m visoko, da do njega ne pridejo druge živali in naši hišni ljubljenčki. Vhodi naj bodo obrnjeni v smeri jugozahod, če je le mogoče.

Zaželeno je v bližino posaditi tudi različno cvetje, ki je medonosno, barvito in izbrano tako, da je vedno nekaj cvetočega od pomladi do jeseni.

Tako insekte privabimo in imajo vir hrane (nektar in cvetni prah) blizu hotela. Tudi za vir vode poskrbimo, da je blizu. Sploh v poletnih mesecih in sušnih obdobjih to insektom veliko pomeni. Če nimamo ribnika, potem nastavimo v senco posodo z vodo. Uporabimo plitko posodo in namestimo tudi nekaj vejic v njo, da lažje splezajo iz vode, če padejo vanjo. 

Na kaj vse še moramo biti pozorni pri izdelavi hotela za žuželke?

Pomebno je, da namestimo streho z malo odmaknjenim napuščem, da hotela močno deževje ne namoči. Vlaga je žuželkam potrebna, a ji ne sme zaliti vsako večje deževje. Zadnjo stran obložimo s slamo ali koruznimi listi. To pride prav žuželkam pozimi, da imajo izolacijo pred hudim mrazom. In - kar sem že omenil - na sprednjo stran, malo odmaknjeno od vhodov, namestimo mrežo s primernimi odprtinami ter dvignemo od tal vsaj 1,5 m, da hotel ne postane 'samopostrežna restavracija' za druge živali. 

"Jaz v svojem primorskem vrtu nimam hotela za žuželke"

Ker je moj vrt bolj kraški, je tu dovolj kamenja in prostora med njimi, da imajo določeni insekti urejen svoj življenjski prostor. V bolj odmaknjenih delih je dovolj starega listja in imam nekaj starih debel na vrtu kot strukturno dekoracijo. Opažam, da je je dekoracija tudi dom ali gnezdišče za določene insekte. A me je pisanje tega članka spodbudilo, da bom kmalu naredil svoj hotel za žuželke in celoten postopek izdelave predstavil tudi vam, prav kmalu! 

Ko postavimo hotel za žuželke, ga pustimo čimbolj pri miru. Vse naštete žuželke so plašne, sramežljive in rabijo svoj mir. Ne hodimo gledat neprestano, kaj je novega, ampak le občasno, mirno in brez otipavanja!

Žuželke ne marajo vonja po človeku in tudi ko ga izdelujemo, imejmo na rokah rokavice.

Otroci naj se ne derejo in igrajo v neposredni bližini hotela. Že to, da se bodo žuželke navadile na hotel, bo trajalo nekaj časa, a potrpežljivost se bo izplačala. 

Hoteli za žuželke so le en od ukrepov za boljše življenjske pogoje, sobivanje z naravo in sonaravnim vrtnarjenjem. Čebeljnaki, sajenje medonosnih rastlin za opraševanje, kompostiranje, ribniki z divjimi živalskimi vrstami in vrtnarjenje brez pesticidov so ostali ukrepi. 

Poglejmo še malo v nebo proti luni

Ste videli lunin mrk v ponedeljek, 16. maja zgodaj zjutraj? Jaz sem ga spremljal z balkona od 4.15 do 5.30. Ob spremstvu jutranjega petja ptic je bilo magično!

Kaj je torej priporočljivo po polni luni delati na vrtu v skladu z luninim koledarjem?

Na Primorskem je treba močneje zalivati, ker je v teh dneh zelo malo padavin, temperature pa so za maj že zelo visoke. In ker ob mrku in polni luni ni dobro preveč delati z rastlinami, smo se vsi lahko malo odpočili.

Sedaj luna pada, torej vse do 2. junija ni ugoden čas za presajanje. Drugače pa bo luna za vikend, ki je pred nami, najugodnejša za korenovke. Ponedeljek bo pravi za cvetoče rastline, če morda še niste olepšali balkona ali vrta. Torek, sreda in četrtek za listnate rastline. Petek in sobota za plodovke, nasladnji vikend v nedeljo pa bo ponovno čas za korenovke.

Želim vam uspešno vrtnarjenje in sobivanje z naravo!

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord