Karlo Kopjar, mladi raziskovalec na Inštitutu za vinogradništvo in vinarstvo ZRS Koper: Pomembno je složno delovanje

Lani ustanovljeni Inštitut za vinogradništvo in vinarstvo (IVV) Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper ima prvega mladega raziskovalca. Karlo Kopjar se zaveda odgovornosti, obenem pa je zadovoljen, da mu je omogočena načrtovana karierna pot v domačem okolju. Inštitut ima zastavljene številne cilje, začeli so s projekti v sodelovanju s sorodnimi ustanovami v širšem prostoru, maja pa načrtujejo prvo javno prireditev.

Javnost je z veliko naklonjenostjo sprejela ustanovitev Inštituta za vinogradništvo in vinarstvo ZRS Koper. Katere so ključne naloge, ki ste si jih zadali ob oblikovanju novega inštituta?

“ZRS Koper je pridobil res lepo podporo javnosti pri oblikovanju novega inštituta. Ključne naloge inštituta so, da spremlja razvoj vinogradništva in vinarstva v Slovenski Istri, identificira težave, s katerimi se spopadajo okoliški vinogradniki in vinarji, in poskuša najti smiselne rešitve. Prav tako je pomembno, da spremlja razvoj onstran slovenskih meja in da tako skrbi za dobro ažuriranost lokalnih deležnikov. Hkrati pa, da skrbi za dobro informiranost na področju vinarstva tudi širše javnosti. Tako lahko povzamemo, da je naloga IVV ZRS Koper aktivna vključenost v razvoj in raziskovanje okoliškega vinskega sektorja.”

V celotnem sredozemskem kmetijstvu in še posebej v vinogradništvu se krepi vpliv podnebnih sprememb. Padavin je malo in so neustrezno porazdeljene, poletja so obremenjena z vročinami. Kako se boste lotili raziskovanja vpliva klimatskih sprememb in predlogov rešitev?

“Podnebne razmere so res postale velika težava. Odgovor na te nikakor ni enostaven in prav tako ne direkten. Ker se znanstveniki iz vsega sveta ukvarjajo s problemom že kar nekaj let, obstaja že nekaj predlogov. Seveda je te potrebno preizkusiti in prilagoditi za naše okolje. Sam sem se, na primer, za doktorsko disertacijo, ki jo opravljam v sodelovanju z Biotehniško fakulteto v Ljubljani, lotil raziskovanja vpliva izbranih biostimulantov na rast trte. Biostimulanti so organske snovi, ki naj bi, kot samo ime pove, stimulirali boljšo rast trte pod vplivom raznih okoljskih stresov. Zelo sem hvaležen, da so mi pri Vinakopru omogočili izvajanje triletnega poskusa v njihovem vinogradu. Vsako leto bomo tudi pridelali vino, da bomo lahko okusili, kakšen vpliv ima uporaba biostimulantov v vinogradu na končno kakovost vina. Seveda to ni edina opcija in zato bomo zastavili še več različnih raziskav v prihodnosti.”

O avtorju

Karlo Kopjar (1994) je prvi mladi raziskovalec v okviru lani ustanovljenega Inštituta za vinogradništvo in vinarstvo ZRS Koper. Doma je iz Parecaga, študiral je vinogradništvo in vinarstvo na univerzi v Novi Gorici. Obenem je vpisal študij mednarodnega poslovanja z vinom na univerzi Geisenheim v Nemčiji. Leta 2019 mu je bila dodeljena štipendija Erasmus Mundus za magisterij iz enoturizma na fakultetah v Španiji, Franciji in na Portugalskem. Delovne izkušnje je pridobival v več državah, lani jeseni pa se je priključil ekipi ZRS Koper.

Malvazija in refošk

V Istri, kjer delujete, sta poglavitni sorti istrska malvazija in refošk. Kaj v povezavi z njima boste preučevali? Kakšen je po vašem mnenju njun potencial?

“Obe sorti sta res izjemni, kar je tudi razlog, da sta se toliko časa obdržali v tem vinorodnem okolišu. Prvotno nas zanima, kot sem omenil, ohranitev ali izboljšanje kakovosti grozdja kljub vedno hujšim okoljskim stresom. Hkrati bi bilo nujno preučiti različne metode vinifikacije in identificirati tiste, s katerimi se pridelajo potrošnikom najbolj všečna vina ali pa celo odkriti povsem nove metode vinifikacije. Izjemno zanimivo je poskusiti na vinskih festivalih, kako se razvijajo novi stili vin in kako se posamezna sorta kaže drugače v različnih vinorodnih okoliših. Malvazija s svojo aromatičnostjo kaže izjemen potencial za raznovrstne stile, od lažje malvazije z zelo sadno cvetico do bolj strukturiranih zorjenih vin. Nikakor pa ne smemo pozabiti oranžnih vin, kjer se je malvazija pokazala kot izjemna sorta in postavila Slovenijo na svetovni vinski zemljevid odličnih pridelovalcev oranžnih vin. Na drugi strani pa imamo res posebno rdečo sorto refošk, iz katere se pridelajo karakterna vina. V vinih se kaže izjemno kot samostojna sorta, ampak tudi kot sestavina zvrsti. Res pa, da je popularnost refoška v zadnjih letih v Sloveniji rahlo upadla. Verjamem, da se bo v prihodnje spet dvignila. Zato pravim, obe sorti imata odlične lastnosti in potencial za nadaljnje vinsko ustvarjanje. Omenil bi pa tudi velik potencial in priljubljenost sladkih vin iz rumenega muškata ali zelo redkeje opaznega cipra, ki pa je prava posebnost daleč naokrog.”

Na Primorskem se strokovno z vinom ukvarja več ustanov, znanstveno pa tudi Fakulteta za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici. Ali načrtujete tudi skupne raziskave in projekte?

“Sodelovanje v znanstveni sferi je izjemno pomembno, saj le tako lahko pride do dobrega pretoka znanja. Fakulteta za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici, na kateri sem bil tudi sam študent, je bila med drugim podpornica vzpostavitve IVV ZRS Koper. Za zdaj smo s FVV, Kmetijskim inštitutom Slovenije in tremi partnerji iz Italije prijavili Interreg projekt, ki je namenjen izboljšanju kakovosti pridelave refoška, tako grozdja kot tudi vina, in hkratni promociji sorte. Zaenkrat še čakamo na odobritev projekta. Verjamem pa, da bomo v prihodnje skupaj s FVV imeli mnogo raziskav in projektov, saj je eden od pomembnejših znanstvenih stebrov v vinogradništvu in vinarstvu naše regije. Glede na to, kako majhna je Slovenija v primerjavi z drugimi državami, je za hitrejši in učinkovitejši razvoj znanj izjemno pomembno, da se znanstveno-raziskovalne ustanove povezujejo med sabo.”

“Prostora za razvoj je ogromno in prav tako je tudi veliko idej, zato verjamem, da bodo kmalu tudi vidni prvi rezultati delovanja IVV ZRS Koper.”

Oljkarstvo in vinarstvo sta paradna konja

Vaš inštitut bo deloval z roko v roko z uveljavljenim Inštitutom za oljkarstvo ZRS Koper. Skupna vam bo tudi streha v novem objektu na Plavjah. Kako vidite povezovanje oljkarstva ter vinogradništva in vinarstva v istrskem prostoru?

“Izjemno dobra in pomembna povezava, saj gre v obeh primerih za izjemne kmetijske pridelke z dodano vrednostjo. Oljkarstvo in vinogradništvo sta paradna konja istrskega kmetijstva in obe kmetijski kulturi tudi bogatita slovenski gastronomski prostor. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da sta pomembni za razvoj trajnostnega turizma v Slovenski Istri. Menim, da se prav v turizmu lahko vidi, kako izjemno dobro je njuno prepletanje, saj dajeta turizmu zanimivo vsebino zaradi katere imajo lahko turisti toliko pristnejšo izkušnjo našega okolja.”

Na Primorskem, tudi v Istri, narašča delež vinarjev, ki so se izpostavili zunanji certifikaciji ekološkega in tudi biodinamičnega kmetovanja, njihov koncept sonaravne pridelave pa je v svetu spoznan za pomemben in priljubljen trend. Ali boste spremljali tovrstne trende?

“Tržno je to že mogoče trend, za nas pa eden od načinov vzgoje trte in pridelave vina. S tem, da se ukvarjamo z znanostjo, je na nas, da preučimo takšne in drugačne načine vzgoje in pridelave. Na koncu nas seveda zanima, kako nekaj deluje. Osebno mi je skrb za naravo zelo pomembna in prav zato mislim, da so metode pridelave, ki dajejo večjo pozornost ohranjanju narave, zelo pomembne. Prav tako znajo biti tako pridelana vina zelo zanimiva.”

Kdo bodo uporabniki rezultatov vaših raziskav? Bodo usmerjene v prakso? Bodo rezultati zanimivi tudi za najširšo javnost?

“Rezultati raziskav bodo namenjeni deležnikom iz okolja, se pravi vinogradnikom in vinarjem pa tudi kakšni drugi organizaciji ali ustanovi, ki ima s svojim delovanjem vpliv na razvoj področja vinarstva. Ideja je, da bodo rezultati raziskav direktno aplicirani v prakso, to je seveda naloga tega inštituta. Ali bodo zanimivi za najširšo javnost, pa bo zelo odvisno od specifičnega problema, s katerim se bo posamezna raziskava ukvarjala. Verjamem pa, da je najbolj pomembno, da bodo ti rezultati koristni pridelovalcem, ki jim bodo prvotno namenjeni, pa tudi, kot omenjeno kaki drugi organizaciji ali ustanovi.”

Ali načrtujete tudi marketinško-tržno delovanje, ki je za promocijo in preboj enako pomembno kot tehnično-tehnološka dejavnost v vinogradu in kleti?

“Trženje je včasih še bolj pomembno kot delo v vinogradu ali kleti. Seveda pa vinogradniki in vinarji Slovenske Istre že nekaj let izražajo željo po skupni promociji. Tudi moja želja je, da se delovanje IVV ZRS Koper usmeri med drugim v trženjsko smer. Prav zato načrtujem prvi dogodek konec maja na temo brendiranja vinorodnega okoliša in njenih sort. Pri promociji vinorodnega okoliša morajo deležniki delovati složno, zato menim, da je potrebno oblikovati dobro komunikacijsko strategijo in dobro opredeliti skupni cilj. Dobro je začeti z nekaj temeljnimi znanji, ki bodo omogočala boljše razmišljanje za nadaljnji razvoj. Moram reči pa, da je učinek na razvoj vinske scene v zadnjih letih zahvaljujoč delovanju določenih skupin in samoiniciativnosti vinarjev že dobro viden.”

Kako ste sprejeli zanimivo in odgovorno vlogo, da vam je zaupano pionirsko delovanje kot prvemu raziskovalcu v novem inštitutu?

“Moram priznati, da si štejem v čast, da mi je zaupana takšna naloga. Vedno sem imel željo, da bi deloval v organizaciji, ki bi povezovala vinogradnike in vinarje v okolju. Prav zaradi tega, sem tudi oblikoval svojo študijsko pot in delovne izkušnje tako, da bi lahko enkrat nastopil vsaj kot svetovalec na razvojnem področju vinarstva. Sedaj mi je pa zaupana toliko večja naloga. Prvi običajno hodi po neznani poti, ampak ne glede na to me ni strah, saj imam ob sebi odlično podporo kolegov Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper in tudi celotnega ZRS Koper. Prostora za razvoj je ogromno in prav tako je tudi veliko idej, zato verjamem, da bodo kmalu tudi vidni prvi rezultati delovanja IVV ZRS Koper”

---