Nagrajenec Tom Veber (desno) in član žirije Zoran Pevec na podelitvi nagrade v Žalcu. Foto: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec
Nagrajenec Tom Veber (desno) in član žirije Zoran Pevec na podelitvi nagrade v Žalcu. Foto: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec

Tom Veber (1995, Maribor) je šesti prejemnik te pesniške lovorike, ki jo spremlja še finančna nagrada 1000 evrov. Na letošnji razpis je sicer prispelo 41 ciklusov pesmi 38 avtorjev.

Lirski subjekt, ki je v samoti najbolj to, kar je
V nagrajenčevem pesniškem ciklu se "prepletajo medsebojni človeški odnosi, pomeni tišine, spomini, časovno prostorske razsežnosti mišljenja in zanimive podrobnosti ter kreacija intimnih svetov", je v utemeljitvi nagrade zapisala žirija, ki so jo sestavljali slovenistki Lidija Koceli in Marija Končina, pesnik in literarni kritik Zoran Pevec ter lanski nagrajenec Franci Novak.

Prepletenost intime in občasna ironična prezentacija znotraj družbenega konteksta, primerno besedišče ter izvorne plasti sebstva zagotavljajo pesniško presežnost v različnih legah avtorjevega poetičnega izraza.

Iz utemeljitve nagrade

Lirski subjekt išče svojo pot v svet in hkrati gradi notranjo posebnost in drugačnost, ki jo zaznamuje tudi istospolna usmerjenost. "Upa na razumevanje drugega, na njegovo odkritost, a se zaveda iskanja svojih korenin, potrebuje bivanjsko svobodo, s katero izgrajuje svojo samozavest. Včasih se počuti odtujen od drugega, a je v tej samoti tudi najbolj to, kar je. Prepletenost intime in občasna ironična prezentacija znotraj družbenega konteksta, primerno besedišče ter izvorne plasti sebstva zagotavljajo pesniško presežnost v različnih legah avtorjevega poetičnega izraza," še piše v utemeljitvi.

Lovorika, ki nosi ime po prvi slovenski pesnici
Nagrado, poimenovano po prvi slovenski pesnici Fanny Haussmann, podeljuje Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Slavnostna govornica prireditve je bila dramska igralka in pesnica Saša Pavček, večer pa je dopolnil tudi glasbenik in filozof Boštjan Narat. Na dogodku so predstavili tudi 25. številko revije za književnost in kulturo Vpogled, v kateri so med drugim objavljena tudi dela, ki so bila nominirana za nagrade Fanny Haussmann.

Fanny Haussmann (1818–1853). Foto: ZKŠT Žalec
Fanny Haussmann (1818–1853). Foto: ZKŠT Žalec

Fanny Haussmann se je kot Franziska Maria Elisabeth Haussmann rodila leta 1818 v kraju Bruck an der Mur na avstrijskem Štajerskem. Med Slovence se je priselila na graščino Novo Celje blizu Žalca, ki jo je njen oče kupil leta 1835, datum njenega prihoda v dvorec pa ni znan. Pesmi je začela objavljati ob pomladi narodov leta 1848 v Celjskih slovenskih novinah. Zaznamoval jo je čas romantične, predmarčne dobe, ko so se rojevale nacionalne zahteve, demokratične ideje, ko so se vzpostavljali kritični standardi za kakovostno poezijo in se je utemeljevala tradicija samosvojega leposlovnega izročila. Umrla je leta 1853 v Dobriši vasi.