Rop, Pahor in Rupel ob 20-letnici vstopa v Nato in EU spregovorili o pomenu članstva

Na Novi Univerzi je danes v počastitev 20 obletnice vstopa Slovenije v Nato in EU potekala konferenca, na kateri so nastopili Anton Rop, ki je takrat vodil slovensko vlado, tedanji predsednik DZ Borut Pahor in tedanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Spregovorili so o zgodovinskem kontekstu vstopa in pomenu članstva Slovenije v zvezi in uniji.

LJUBLJANA > Rupel je v govoru orisal kronologijo dogodkov od konca hladne vojne in osamosvojitve Slovenije do njenega sprejetja v Nato in EU. Po njegovi oceni sta bila referenduma leta 2003, s katerima so volivci potrdili pristop Slovenije v zvezo in unijo, prvo najpomembnejše državno soglasje. Sam vstop v organizaciji pa je označil za drugi in tretji največji zunanjepolitični dosežek Slovenije od njene osamosvojitve.

Po besedah Rupla sta EU in Nato moderni organizaciji v odnosu do Združenih narodov, ki da je preživela organizacija, saj temelji na dosežkih druge svetovne vojne. Ocenil je, da se je slovenska politika hitro in uspešno prilagodila politiki EU, manj uspešna pa da je v okviru Nata, čemur botrujejo predsodki iz časa nekdanje Jugoslavije.

Dodal je še, da je bil dosedanji vrhunec slovenskega evropejstva predsedovanje Svetu EU leta 2008.

Rop je izpostavil dilemo pri odločitvi za izvedbo referendumov o vstopu v EU in Nato, na katero so vplivali mednarodni dogodki na čelu z vojno v Iraku. Kot je dejal, je bilo težko oceniti, ali bosta referenduma uspešna. Po njegovih besedah je Slovenija z vstopom v zavezništvo in unijo stopila na pravo pot in postala del demokratičnega sveta.

Ob tem je opozoril, da je Slovenija trenutno premalo aktivna v nastopanju v EU in da bi lahko s pošiljanjem kvalitetnih politikov v Bruselj tam storila bistveno več, saj ima za to perspektivo.

Pahor pa je poudaril, da je ob vstopu Slovenije v EU in Nato v slovenski politiki obstajalo politično sodelovanje, ki ga odtlej ni bilo več. Po sporazumu strank za plebiscit o osamosvojitvi je bilo to sodelovanje po njegovih besedah impozanten dokaz slovenske politične zrelosti in je vodilo v sijajen rezultat na referendumih.

Dodal je, da je bil vstop Slovenije v EU in Nato umestitev suverene države v zahodni svet po volji ljudstva, ki je odražal sporočilo majniške deklaracije.

Slovenija je 29. marca 2004 skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in Slovaško postala del največje širitve v zgodovini Nata. Dober mesec kasneje, 1. maja 2004, je v skupini desetih držav postala še članica EU.

Na referendumih marca 2003 so sicer državljani nekoliko bolj prepričljivo podprli vstop v EU kot priključitev Natu. Vstop v vojaško zavezništvo je podprlo 66 odstotkov volivcev, za vstop v unijo pa jih je glasovalo več kot 90 odstotkov.

---