Miodrag Đorđević. Foto: BoBo
Miodrag Đorđević. Foto: BoBo

Odprtje sodnega leta je praznik sodstva, pravi Miodrag Đorđević. Ob odprtju predsednik vrhovnega sodišča po vzoru Evropskega sodišča za človekove pravice predstavi rezultate in naloge sodišč. Kot je povedal Đorđević, pa bo letos zaradi protestov sodnikov poudarek na položaju in pomenu sodstva v družbi. "Pomembno je, da javnost opozarjamo na svoj položaj, saj se ta že več kot 10 let poslabšuje, naš plačani položaj zaostaja za položajem funkcionarjev preostalih dveh vej oblasti." Kot pravi, na svoj položaj opozarjajo tako javnost kot tudi mednarodne institucije. "Pomembno je, da smo pridobili podporo pravosodnih deležnikov in akademske stroke. Podpiram pa predvsem dejavnosti s pravnimi sredstvi."

Po njegovem mnenju so zdravniki bolj glasni in prodorni kot sodniki, ki se niso odločili za klasično stavko. "Mi smo sodna veja oblasti, smo oblast in vedno delujemo dostojno, spoštljivo in z upoštevanjem svoje vloge v družbi."

Sorodna novica Ob odprtju sodnega leta: "Če sodstvo ne deluje, je ogroženo delovanje delitve oblasti"

Od neuresničitve odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah že več kot 40 dni

Đorđević ne razkriva podrobnosti pogovora, ki ga je imel prejšnji teden s predsednikom vlade Robertom Golobom, povedal pa je, da sta govorila o treh temah. To so sodniška zakonodaja, sodniške plače in sodna stavba. "Imela sva daljši, konstruktiven in resen pogovor. Mislim, da se predsednik vlade zaveda, da sodniki predstavljamo oblast, da nismo del javnega sektorja. Po plačanem položaju in prejemkih se moramo izenačiti s funkcionarji preostalih dveh vej oblasti. Zaostali smo za četrtino oziroma približno 1.500 evrov. Razumno bi bilo pričakovati, da se naš položaj ne ureja skupaj z javnim sektorjem, čeprav to ne pomeni, da se ne bo urejal hkrati. Na potezi je vlada in menim, da lahko kadar koli spravi v postopek zakon, ki bi uresničeval dogovor, ki smo ga podpisali tako predstavniki sodstva kot tožilstvo."

Đorđević pa ni zadovoljen s sestankom na ministrstvu za pravosodje, velikih pričakovanj nima niti od sestanka, ki je napovedan ta teden na ministrstvu za javno upravo. "Smo nekoliko previdni, ker si brez nekega gradiva težko predstavljamo, o čem se lahko pogovarjamo."

Stavba v Litijski ulici 51 ne more biti sodna palača

Glede zadnje afere z nakupom stavbe za bodočo sodno palačo sogovornik meni, da stavba v Litijski ulici v Ljubljani ni ustrezna, ker je dislocirana, neprimerna je tudi iz varnostnih razlogov, težava so parkirišča, dostop gibalno oviranih in tudi vzdrževanje take stavbe. "Želimo si takih pogojev za delo, ki bodo ustrezali naši funkciji, naravi našega dela in ki bodo tudi dostojni za uporabnike sodnih storitev. Sodišče je javni prostor in tudi za državo bi bilo primerno, da bi bila to neka stavba, ki bi tudi na simbolni ravni poudarjala pomen sodstva kot ene od treh vej oblasti."

Rešitev vidi v izgradnji nove sodne palače na znani lokaciji, "to je Bežigrajski dvor, saj so tam že narejeni načrti, vse je pripravljeno in po naši oceni bi bilo treba začeti dela".

Kljub težavam je sodstvo v dobri kondiciji

Kljub težavam je sodstvo v dobri kondiciji, je prepričan. "Sodstvo obvladuje število prejetih zadev, zmanjšuje se število nerešenih zadev, tudi pomembnejših, skrajšuje se čas reševanja. Kljub vsemu se premikamo naprej." Đorđević navaja štiri prednostne naloge. "Prioritete so sprememba zakonodaje s poudarkom na mobilnosti sodnikov, ne na mobilnosti spisa, pomembno je tudi implementirati časovne standarde, področje osebnih razmerij s poudarkom na družinskih razmerjih in duševnem zdravju, zadnja prioriteta pa je elektronsko poslovanje v povezavi z umetno inteligenco in bazo znanja." Glede odmevne zadeve Balkanski bojevnik, ki je zastarala, državi pa grozi, da bo morala plačevati visoke odškodnine, je Đorđević ocenil, da to ni dobro ne za tožilstvo, ne za sodstvo, ne za sistem kot celoto. Po njegovem mnenju niti objektivni razlogi ne morejo upravičiti tega, da zadeva ni bila pravočasno obravnavana.

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.

Miodrag Đorđević: Razumno bi bilo pričakovati, da se položaj sodnikov ne ureja skupaj z javnim sektorjem