Vodstvo UKC Maribor opozarja na alarmantne razmere, ni čas za martinovanje

Ob naraščanju potreb po bolnišničnem zdravljenju covidnih bolnikov so v UKC Maribor danes opozorili na alarmantne razmere. Ob tem trendu bo resno ogroženo zdravljenje necovidnih bolnikov, je dejal direktor UKC Anton Crnjac. Opozarjajo na pomanjkanje kadra, bojijo se, da ne bi zmogli. Zdaj žal ni čas za martinovanje, so opozorili.

MARIBOR > Stvari se odvijajo v neželeni smeri, predvsem pri polnjenju bolnišnice s covidnimi bolniki, je v izjavi za medije danes dejal direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Anton Crnjac. Posebej jih skrbi, da se vse ostale dejavnosti počasi ustavljajo, o čemer so danes ponovno razpravljali na kriznem sestanku, na katerem so izdelali natančno časovnico in opredelili kadrovske in prostorske možnosti.

Število vseh hospitaliziranih covidnih bolnikov v UKC Maribor je v četrtek naraslo na 113, od tega je bilo na intenzivnem zdravljenju 36 bolnikov, na akutnem oddelku pa 77. Povprečna starost bolnikov na akutnem oddelku je znašala 67 let, na intenzivnem oddelku pa 63.

Kot je povedala vodja oddelka intenzivne nege za covidne bolnike Alenka Strdin-Košir, imajo trenutno na intenzivnem oddelku 38 postelj in možnost povečanja do 44, ko bo tako odločilo ministrstvo za zdravje. Predvideva, da bodo te zmogljivosti zapolnili v enem tednu.

Na intenzivnem oddelku mlajši bolniku kot v drugem valu

Struktura bolnikov na tem oddelku se je po njenih besedah precej spremenila v primerjavi z drugim valom, so mlajši, stari so od približno 35 do 65 let. Še vedno je od 80 do 85 odstotkov bolnikov, ki pristanejo na intenzivni negi, necepljenih. Pri cepljenih je potek bolezni blažji, je dejala.

“Za teh 38 postelj intenzivne terapije potrebujemo ogromno kadra,” je dejala. Trenutno je na ta oddelek prerazporejenih 40 zdravnikov iz drugih delovišč in 91 medicinskih sester, ki tako manjkajo na drugih deloviščih.

S kadrom, ki ga imajo, lahko po njenih besedah trenutno zagotovijo skrb za do 44 bolnikov na intenzivni negi. A v bolnišnici imajo pripravljeno še eno možno lokacijo z dodatnimi največ 16 posteljami za intenzivno nego, a odpiranje še ene lokacije bi po besedah Alenke Strdin-Košir pomenilo težave pri kadrih, saj ti ne bi bili nujno usposobljeni za delo v intenzivni terapiji.

Ni čas za martinovanje

“Postelje bomo zagotovili, tudi ventilatorje bomo nekako zagotovili, problem pa je, da usposobljenega kadra pa nimamo več od kod vzeti,” je opozorila in dodala, da strokovnost zna postati vprašljiva.

Predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter akutnega oddelka za covidne bolnike Nina Gorišek-Miksić je povedala, da na oddelku zdravijo samo še covidne bolnike, ostale infekcijske bolnike so preselili na kliniko za interno medicino.

Stanje se je izrazito poslabšalo v zadnjih dveh tednih, zlasti pa zadnji vikend, je dejala, boji se, da bo trend še naraščal. Zato vse poziva k zaščitnemu ravnanju. “Bojimo se, da ne bi zmogli” je dejala in dodala, da trenutno žal ni čas za martinovanje.

Zaznali povečan interes za cepljenje

Na vrhuncu prvega vala epidemije so v UKC Maribor 13. aprila lani skupno zdravili 32 covidnih bolnikov, na vrhuncu drugega vala epidemije pred letom dni, 23. novembra lani, so jih zdravili 218, od tega 47 na intenzivnem zdravljenju. Na vrhuncu tretjega vala epidemije je bilo hospitaliziranih podobno število bolnikov kot zdaj, in sicer so jih 11. aprila letos zdravili 121, od tega 29 na intenzivni negi, kažejo podatki UKC Maribor.

Medtem so v cepilnem centru UKC Maribor ta teden ponovno zaznali povečan interes za cepljenje proti covidu-19, zato bo cepilni center v UKC ponovno odprt tudi ob vikendih, že ta vikend med 8. in 16. uro.

V obdobju od 7. julija letos do 4. novembra so v povprečju cepili 180 ljudi dnevno, skupaj že 17.325 ljudi, samo v četrtek pa se je cepilo 420 ljudi. Cepljenje je možno le s cepivom Pfizer/BioNTech, možno je brez predhodnega naročanja, cepiva pa imajo dovolj, so navedli.

---