Garda Slovenske vojske je v imenu predsednice h grobu Jožeta Pučnika na pokopališču v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici položila venec. Foto: STA/Boštjan Podlogar
Garda Slovenske vojske je v imenu predsednice h grobu Jožeta Pučnika na pokopališču v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici položila venec. Foto: STA/Boštjan Podlogar

"Dr. Jože Pučnik je bil kot vodja Demosa ena izmed najpomembnejših osebnosti sodobne slovenske politike in njene politične pomladi. Neprijetnim osebnim izkušnjam navkljub je ohranil preudarnost in domoljubje, s katerima je vodil narod in domovino do plebiscita in nadalje v ustanovitev samostojne države," je poudarila predsednica Nataša Pirc Musar.

Kot so sporočili iz urada predsednice, je točno opoldne garda Slovenske vojske v imenu predsednice h grobu Jožeta Pučnika na pokopališču v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici položila venec.

"Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo," je eden od zgodovinskih citatov Jožeta Pučnika. Fotografija s Trga republike. Foto: BoBo/Žiga Živulovič

Pahor: Najpomembnejša oseba slovenske politične zgodovine

Borut Pahor in v ozadju Pučnikov sin Gorazd. Foto: BoBo/Borut Živulović
Borut Pahor in v ozadju Pučnikov sin Gorazd. Foto: BoBo/Borut Živulović

Pučnik je najpomembnejša osebnost slovenske politične zgodovine, je ob današnji 20. obletnici smrti nekdanjega slovenskega politika na Twitterju zapisal nekdanji predsednik republike Borut Pahor. Po njegovem mnenju pa kljub temu Slovenci posvečamo premajhno pozornost skrbi za njegovo mesto v našem zgodovinskem spominu.

"Zato sem, kolikor je bilo to mogoče, na različnih političnih položajih prispeval k ohranitvi tega spomina," je zapisal Pahor. Kot predsednik DZ-ja je po Pučnikovi smrti v njegov spomin odredil žalno sejo parlamenta, čeprav po protokolarnih pravilih to ni bilo samoumevno.

Kot predsednik republike je ob okroglih obletnicah na njegov grob dal položiti venec v svojem imenu in imenu države. Po Pučniku je poimenoval tudi eno od dvoran v predsedniški palači. Sodeloval je na simpozijih, ki so vrednotili njegovo delo in prispevek k demokratizaciji in samostojni državi. Ob poimenovanju ene od dvoran Evropskega parlamenta po njem je v Bruslju imel tudi nagovor. Leta 2016 pa je bil v Lenartu slavnostni govornik na slovesnosti ob poimenovanju mestnega parka po Jožetu Pučniku in odkritju spominskega obeležja v počastitev 25. obletnice samostojnosti države.

"V posebno čast si štejem, da sem lahko Gorazdu Pučniku in družini Jožeta Pučnika sredi lanskega decembra vročil najvišje državno odlikovanje, s katerim je Pučnika posthumno odlikoval Janez Drnovšek, družina pa ga vse od leta 2006 do nedavnega ni želela sprejeti," je še dodal na Twitterju.

Predsednik SDS-a Janez Janša je nagovoril zbrano množico na Trgu republike. Foto: BoBo/Žiga Živulovič
Predsednik SDS-a Janez Janša je nagovoril zbrano množico na Trgu republike. Foto: BoBo/Žiga Živulovič
Lojze Peterle in Janez Janša. Foto: BoBo/Žiga Živulovič
Lojze Peterle in Janez Janša. Foto: BoBo/Žiga Živulovič

Žalna slovesnost na Trgu republike

Popoldne je na Trgu republike potekala žalna slovesnost. Govorci, med njimi predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle in predsednik SDS Janez Janša, so se Pučnika spomnili kot politične osebnosti, ki je zaznamovala pot Slovenije v osamosvojitev in demokratizacijo.

Po besedah Lojzeta Peterleta je bil Jože Pučnik veliko ime, bil je žrtev totalitarnega sistema, a ni bil revanšist. Osamosvojitev, v kateri je sodeloval kot šef Demokratične opozicije Slovenije (Demos), pa je videl kot projekt, ki naj Slovence osvobodi, poveže in omogoči novo evropsko prihodnost.

Peterle ob tem kritično gleda na odnos vodilnih do Pučnika. Kot je pojasnil, namreč kljub njegovi pomembni vlogi pri osamosvojitvi države takratna politična večina ob njegovi smrti ni privolila, da bi ga pokopali z vojaškimi častmi. Pri tem je potegnil vzporednico z nedavnim pogrebom Janeza Zemljariča, ki je bil izveden z vojaškimi častmi, zaradi česar je kritičen do trenutne oblasti.

Popoldanske obeležitve 20. obletnice smrti Jožeta Pučnika na Trgu republike se je v imenu predsednice udeležil njen svetovalec za politične zadeve Aleksej Skok, so sporočili z urada predsednice. Foto: BoBo/Žiga Živulovič
Popoldanske obeležitve 20. obletnice smrti Jožeta Pučnika na Trgu republike se je v imenu predsednice udeležil njen svetovalec za politične zadeve Aleksej Skok, so sporočili z urada predsednice. Foto: BoBo/Žiga Živulovič

Janša: Do žalne seje z "veliko muko"

To je na žalni slovesnosti na Trgu republike navedel tudi Janša in dodal, da so ob Pučnikovi smrti poslanci z "veliko muko" dosegli vsaj žalno sejo DZ-ja, niso pa bili uspešni z zahtevo, da se mu podelijo časti, ki gredo očetu slovenske države. Po Janševih besedah je takrat eden od poslancev vladajočega LDS-a dejal: "Imejte še ta cirkus, čez dvajset let nihče več ne bo vedel, kdo je bil doktor Jože Pučnik." Danes, nasprotno, vsi vedo, kdo je bil Pučnik, nihče več pa ne ve, kaj je bil LDS, je dejal Janša.

Pučnika so po Peterletovih besedah za vodjo Demosa postavili z razlogom. "Zame je tektonska osebnost slovenskega osamosvajanja in osebnost, ki je državo želela demokratizirati," je dejal. Ob tem je opozoril, da nam je osamosvojitev res uspela, zastali pa smo pri demokratični preobrazbi. "Na to kaže tudi kraj, na katerem danes obeležujemo 20. obletnico Pučnikove smrti. Dokler namreč na Trgu republike stoji spomenik revolucije, to ne more delovati kot Trg republike," je dejal Peterle.

Janša je dejal, da Pučnikovo ime nosi osrednje slovensko letališče in več ulic ter trgov slovenskih mest, a ne dovolj. Ob tem se je zahvalil županom, zaslužnim za poimenovanja, in k temu povabil še druge. Spomnil je, da je bilo ob Pučnikovi smrti rečeno, da bodo po njem poimenovali enega od osrednjih trgov, kar jim zaenkrat še ni uspelo, "pa zaradi tega to zaobljubo ponovimo. Verjamem, da bo prišel čas, ki ni tako oddaljen, ko jo bomo lahko uresničili".

Pučniku se je Janša še zahvalil, da imamo danes kljub vsem težavam samostojno, neodvisno, slovensko državo. Dodal je, da danes veliko stvari ostaja enakih, kot so bile ob Pučnikovi smrti. "Takšnih, zaradi katerih je doktor Jože Pučnik v času samostojne Slovenije, v času države, ki je bila v velikanski meri tudi plod njegove žrtve in njegovih naporov, odšel drugič v tujino," je nagovoril zbrane.

Vodenje stranke leta 1993 prepustil Janši

Jože Pučnik se je rodil 9. marca 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Od leta 1989 do 1993 je bil predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS) oz. Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS), ki se je pozneje preimenovala v SDS.

Pučnik je po vrnitvi iz Nemčije, kamor je emigriral zaradi šikaniranja takratnih oblasti, postal tudi predsednik Demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je zmagala na volitvah leta 1990. Takrat je bil kandidat Demosa na volitvah za predsednika predsedstva Slovenije, v predsedniški tekmi pa ga je premagal Milan Kučan. Pučnik je bil leta 1992 v prvi vladi Janeza Drnovška podpredsednik vlade, na volitvah 1992 pa je bil izvoljen za poslanca DZ-ja, v katerem je med drugim vodil parlamentarno preiskovalno komisijo za povojne množične poboje.

Vodenje SDSS-a je leta 1993 prepustil Janezu Janši, leta 1997 pa se je umaknil iz aktivne politike. Nazadnje je bil častni predsednik SDS-a.

Kot je že pred desetletjem povedal njegov nekdanji sodelavec Milan Zver, Pučnik velja za največjega slovenskega politika sodobne Slovenije in enega najpomembnejših Slovencev sploh. Njegova vloga je po Zverovi oceni neprecenljiva zlasti v času osamosvajanja, ker je znal dobro oceniti položaj in ker je videl nekoliko dlje.

Mineva 20 let od smrti Jožeta Pučnika