REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Skrivnostni rdeči gumb ali kaj drugega: Kaj se v resnici skriva v ruskem jedrskem kovčku »Čeget«

Skrivnostni rdeči gumb ali kaj drugega: Kaj se v resnici skriva v ruskem jedrskem kovčku »Čeget«Razvpiti jedrski kovček »Čeget« že desetletja preganja teoretike zarote, ki ugibajo o njegovi vsebini. Mnogi menijo, da je notri rdeč gumb, ki lahko Zemljo z enim klikom spremeni v pepel, najdejo pa se tudi takšni, ki menijo, da je tam le zato, da »nažene strah v kosti« in da je pravzaprav prazen. Kaj je prava resnica? Vir: Posnetek zaslona

V poznih 70. in zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja je uslužbenec generalštaba ZSSR, maršal Ahromejev, dal pobudo za razvoj prvega centraliziranega sistema za upravljanje jedrskega arzenala.

Jedrski kovček »Cheget« (Čeget). Vir: Wikimedia Commons

Razlog za kaj takega je bil povsem očiten - grožnja z ameriške strani je postajala vse bolj pereča, še posebej s pojavom balistične raketne postaje Pershing, s katere naj bi rakete v Sovjetsko zvezo poletele v samo 5 do 7 minutah.

Prvi jedrski kovček v ZSSR so izdelali v raziskovalnem inštitutu za avtomatske naprave, glavni inženir Nikolaj Devjanin pa je za njegovo sestavo uporabil izključno komponente domače proizvodnje.

Ker je bil kovček takrat izdelan za že ostarelega Leonida Brežnjeva, je bil zasnovan tako, da je izredno enostaven za razumevanje in (morebitno) uporabo, a hkrati maksimalno varen, da ne bi prišlo do nenamerne aktivacije.

Jedrski kovček »Cheget« (Čeget). Vir: Wikimedia Commons

Čeget, kot se imenuje ta jedrski kovček, je pred uradno predajo v uporabo prestal številne preizkuse in je bil leta 1983 končno predstavljen vrhu ZSSR.

Izdelan je bil v treh enakih različicah, zaradi zagotavljanja najvišje stopnje varnosti. Prvi dve različici sta prejela načelnik generalštaba in obrambni minister, tretji pa generalni sekretar Černjenko, saj je bil Brežnjev takrat že resno bolan.

»Čeget« je od zunaj videti kot navadna aktovka in tehta približno 11 kilogramov. »Čeget«, kot so poimenovali to aktovko, je ime dobila po mogočnem gorskem vrhu na Kavkazu, in v prevodu iz balkarijskega jezika pomeni »črn«.

Istoimenski vrh na Kavkazu in razvpita črna aktovka ruskega predsednika. Vir: Posnetek zaslona, X

Enega od treh jedrskih kovčkov nosi častnik-vezist, ki je vedno v bližini vodje države. Častniki, ki jim je zaupana tako pomembna naloga, so podvrženi strogim psihofizičnim preizkusom in veljajo za ene najbolj vzdržljivih ljudi v državi.

Vladimir Putin na slovesnosti ob predaji jedrskega kovčka 31. decembra 1999. Vir: Wikimedia Commons / Kremlin.ru

Druga dva kovčka sta tako kot v času ZSSR pri ministru za obrambo in načelniku generalštaba.

Razvpiti kovček nima klasičnega rdečega gumba za izstrelitev jedrskih raket (kot ga predstavljajo v filmih), je pa sistem, ki posreduje ukaze generalštabu.

Vsi trije kovčki so med seboj povezani in zaščiteni s posebnim kodirnim sistemom »Agat«, ki ščiti pred prisluškovanjem in zlorabo.

Signal za izstrelitev raket se lahko sproži le, če se sproži na vseh »Čegetih«, vendar se verjame, da je končna odločitev v rokah predsednika države.

Potem ko je Leonida Brežnjeva zamenjal na čelu Komunistične partije ZSSR Mihail Gorbačov, je jedrski kovček po pravilu »dedovanja« pripadel njemu.

Toda Gorbačova ni niti posebej zanimalo, kako sploh deluje. Sprejel je pač dejstvo, da jedrski kovček obstaja in bo vedno ob njem (dokler bo na oblasti).

Decembra 1991 je Mihail Gorbačov, ko je odstopil, predal »Čeget« svojemu nasledniku Borisu Jelcinu, ki ga je hranil »kot oči v glavi« 8 let, do 31. decembra 1999.

Nato je bil jedrski kovček slovesno predan takratnemu vršilcu dolžnosti ruskega predsednika, današnjemu predsedniku Ruske federacije Vladimirju Putinu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek