UBRANIMO SE VIRUSOV

Kako lahko s hrano okrepimo odpornost?

Renata Ucman/revija Jana
11. 3. 2022, 17.15
Deli članek:

Polona Kovič je avtorica treh zanimivih in poučnih knjig, s katerimi ozavešča o zdravi prehrani. Zadnja, z naslovom Hrana za krepitev zdravja in odpornosti, nam pomaga do vzdržljivejšega imunskega sistema, sploh v mrzlih mesecih.

Shutterstock
Najučinkovitejša zdravila imamo kar v domači shrambi, med živili pa je tudi marsikaj, čemur se je dobro izogniti.

»Kot je povedal že Hipokrat, naj bo hrana naše prvo zdravilo. Telo je občutljiv, visoko inteligenten organizem, torej celota, ki ne odreagira najbolje na enolično, enostransko, biološko razvrednoteno, visoko industrijsko procesirano hrano. Čeprav je ta hrana redilna, so kalorije iz nje prazne, zato telo črpa hranila  iz svojih lastnih mineralnih in vitaminskih zalog. Na ta način organizem hira, ne zmore obnavljati poškodovanih celic in izločati presnovnih ostankov. Izognimo se takšni hrani in raje uživajmo  polnovredno, pestro, naravno, biološko bogato rastlinsko hrano, s katero nikoli ne zgrešimo,« nam polaga na srce Polona Kovič


Z naravno prehrano do zdravja

»Že od študentskih let se intenzivno ukvarjam s  hitro napredujočim znanjem o presnovnih procesih in njihovih zakonitostih. Gre za spremembo prehranskih navad, ki dolgoročno prinašajo dobro počutje, vitalnost in odpornost. Prilagoditve naše prehrane presnovnim zakonitostim sploh niso finančno zahtevne, prej obratno, prinašajo pa veliko olajšanje, aktivnejši življenjski slog, izboljšano odpornost in polet.«

Kako si lahko sami pomagamo? »Enako pomembno kot to, kaj jemo, je tudi to, česa ne. To še posebej velja za današnji čas, ko se na trgovskih policah globalno gledano dnevno pojavlja na tisoče novih visoko predelanih prehranskih izdelkov z obilico kemičnih aditivov za vzdrževanje trajnosti, videza, vonja in teksture. Včasih si ti izdelki s presnovnega stališča niti ne zaslužijo poimenovanja hrana, saj jih telo obravnava celo kot balast ter jih kot presnovne ostanke bodisi nevtralizira in uskladišči v maščobnem tkivu bodisi izloči iz telesa, kadar le zmore. Da ima presnova naše biološke vrste svoje lastne zakone in da je tako dosledna pri prepoznavanju neuporabnih ali nepresnovljivih snovi ter vključevanju izključno telesu koristnih hranil v svoje procese, je pravzaprav naša velika evolucijska prednost, saj sicer kot vrsta ne bi bili tako uspešni. Vsekakor velja uživati nič ali čim manj visoko procesirane industrijsko predelane hrane.«

Kislo zelje, metla za črevesje

»Z naravno prehrano dobesedno negujemo svojo črevesno floro, ki je dejanski temelj našega imunskega sistema. Skozi črevo namreč vsrkavamo življenjsko nujna biološka hranila iz hrane, ki jo obdelajo encimi v ustih in želodcu. Črevo je torej tisto, ki funkcionalno omogoča prehrano telesnih celic, seveda le, če je čisto in nima notranjih sten obdanih s plastmi zasušenih oblog iz nepresnovljenih beljakovin. Črevesna flora si zato zasluži vsakodnevno nego z obilico vlaknin iz rastlinske hrane, ki na črevo učinkuje kot odlična metla. Tudi kislo zelje vsak dan v mrzlih mesecih bo dobro čistilo naše črevesje, hkrati pa nam bo, če ga bomo uživali tudi presno, priskrbelo dovolj vitamina C, ki ga dnevno potrebuje naš imunski sistem. Z naravno fermentiranim kislim zeljem ali fermentirano drugo zelenjavo za ozimnico si lahko tudi vegetarijanci in vegani priskrbijo zadostne količine vitamina B12. Dobro si je zapomniti tudi peteršilj, česen, čebulo, ki jih dodajamo kot nujen presni dodatek vsaj enemu dnevnemu obroku. Dnevno si privoščimo tudi vsaj nekaj ekoloških jabolk, ki imajo večjo biomaso na enoto sadeža kot intenzivno pridelana. In ne pozabimo tudi na obilico temno zelene zelenjave, kapusnic in naravnih čajev iz šipka, borovnic, kopriv, njivske preslice, kamilic, pa bo naše črevo spet funkcionalno zaživelo in tako telesnim celicam dovajalo hrano, ki jo potrebujejo za obnovo ter zamenjavo.«

Poskrbimo za dovolj vitamina C

»Še posebej pomembno za našo odpornost je poznati nekaj zakonitosti, ki odločajo o absorpciji nujno potrebnih mineralnih snovi in vitaminov. Življenjsko nujne biološke snovi asimiliramo iz hrane s pomočjo drugih bioloških učinkovin, tako na primer brez zadostnih količin naravnega vitamina C ne moremo iz hrane vsrkati bakra, ki pa je nujen za asimilacijo železa. Zadostna raven absorbiranega železa v krvi pa med drugim pomeni tudi višjo raven kisika v krvi, kar je še posebej pomembno pri vseh, ne samo covidnih respiratornih vnetnih boleznih. Prva pomoč, ki si jo lahko ponudimo sami v domači kuhinji, je tako na primer pojesti dva ali tri kivije, jabolko ali dve ali pa kakšen citrus, nato pa še kakšen košček ali dva temne čokolade ali pa nekaj posušenih nežveplanih marelic oziroma sliv, iz katerih presnova zlahka asimilira baker. To storimo pred glavnim ali večernim obrokom, v katerem si privoščimo obilico temno zelene zelenjave, na primer blitve, peteršilja, zelene, listnatega ohrovta, iz katere bo naša presnova zlahka asimilirala železo. To zaporedje je pomembno, ker železa brez bakra ne moremo asimilirati v zadostni meri. Baker je nujen tudi za tvorbo kožnega barvila, tako da pri takšni prvi prehranski pomoči lahko pričakujemo tudi lepši ten – bledica po prebolevanju prehladnih bolezni bo hitreje izginila.«

Temno zeleno zlato

Za zdravje je torej izrednega pomena živa, temno zelena hrana, polna klorofila. Zakaj? »Prav v primeru vse temno zelene rastlinske hrane vidimo nujnost naše prilagoditve presnovnim zakonitostim, ki se v naši vrsti niso spremenile že milijone let. Na srečo Slovenci živimo tako rekoč sredi zelenega raja, kjer so tudi divje rastline dostopne kot odlična zelena zakladnica. Tudi z divjimi užitnimi rastlinami, ne samo z gojenimi, si lahko pomagamo pri biološko učinkoviti preskrbi s klorofilom, železom, bakrom in drugimi nujnimi mineralnimi snovmi, celo beljakovinami, maščobami ter kakovostnimi, sestavljenimi ogljikovimi hidrati. Večjo biomaso ima rastlina na enoto svoje teže, večjo biološko učinkovitih hranil vsebuje. Če ne moremo v gozd, si pomagamo z doma oziroma sonaravno vzgojenim peteršiljem, drobnjakom, koriandrom, zeleno, blitvo, špinačo, listnatim ohrovtom. Na sprehodu v naravi pa se mimogrede ozrimo po divji koprivi, divji rukoli, čemažu, česnu, regratu, koprcu, pač glede na letni čas. Vsak dan mora biti na krožniku določen prostor prihranjen za temno zeleno zlato.«


Eliksir za boljšo odpornost
 

»Pri svežih sadnih ali zelenjavnih napitkih pazimo, da encimske obdelave v ustih in v želodcu ne obremenimo s preveč različnimi nalogami hkrati. Sveže pripravljene sokove in zmešančke pijemo počasi, po požirkih, ki jih že v ustih malce zadržimo, prežvečimo in tako obdelamo s slino oziroma encimi. Lahko si, na primer, pripravimo sok iz ene grenivke, dveh pomaranč, decilitra matičnega soka aronije, črnega ribeza, borovnic ali celo rakitovca ter šestih suhih marelic in šestih suhih sliv. Gladko zmešamo, v kozarec pa morda dodamo še ščepec ingverja ali koriandra v prahu. To je precej dober eliksir za dobro počutje in podporo imunskemu sistemu v zimskem času.«


Sadno-zelenjavna pijača za boljšo odpornost

»Prav tako je lahko v tem času odlična mineralno in vitaminsko bogata sadno-zelenjavna pijača iz 500 g rdeče pese, 300 g korenčka in 300 g jabolk, ki jo iztisnemo s sokovnikom. Vanjo vmešamo žlico ali dve gozdnega oziroma temnega medu. Druga izvedba te preproste, a biološko učinkovite kombinacije je, da za iste sestavine uporabimo sekljalnik ter očiščene in narezane sestavine sesekljamo, skupaj s šopkom peteršilja, koriandra ali drobnjaka. Sadno-zelenjavno kašo lahko pokapamo z oljem iz pšeničnih kalčkov, izredno bogatim z vitaminom E. Če ga nimamo, bo odlično tudi katero koli drugo hladno iztisnjeno rastlinsko olje, še posebej bučno, oljčno ali orehovo.«