Potem ko so Slovenci 14. avgusta, na dan solidarnosti, stopili skupaj in pomagali prizadetim v letošnjih poplavah, so, kot je objavil Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, predstavniki gospodarstva ter opozicije predlagali uvedbo dodatnega delovnega dne, katerega zaslužek bi bil namenjen obnovi. Škoda, ki jo je povzročila ujma, se namreč meri v milijardah evrov, obnova pa bo dolgotrajna in zahtevna. Po prvi oceni naj bi bilo neposredne škode po poplavah za 4,7 milijarde evrov, medtem ko bo po grobih ocenah za obnovo v naslednjih petih letih potrebnih od 6 do 7 milijard evrov. Vlada je tako že zagotovila 2 milijardi evropskih sredstev, v proračunu pa namerava vlada skozi prerazporeditve integralnih proračunskih sredstev pridobiti še okoli 1,1 milijarde evrov. Uradna ocena škode sicer še vedno ni znana.

Če redno delo poteka tudi ob sobotah, se lahko za solidarnostno delovno soboto šteje tudi kak drug dan

Interventni zakon, ki ga je potrdil državni zbor, med drugim predvideva izvedbo prostovoljnih solidarnostnih delovnih sobot. Delodajalec lahko tako določi eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Za delo na solidarnostno delovno soboto se delodajalec in delavec odpovesta svojemu zaslužku – delavec svoji neto plači, delodajalec pa prispeva v enakem znesku. Kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto. Po pojasnilih vlade, naj bi delavci na letnem nivoju z vsako delovno soboto prispevali po 80 milijonov evrov, gospodarstvo bo prispevalo osem krat več. “Ne le iz delovnih sobot, tisti, ki ima dobiček, mora prispevati,” je povedal predsednik vlade Robert Golob.

Solidarnosti prispevek uvajamo še pred uradno oceno škode

Solidarnostni prispevek bodo, po pojasnilih vlade, tako plačali samo tisti, ki se ne bodo odločili za delovno soboto. Zaposleni ga bodo plačali v višini 0,3 odstotka od davčne osnove za dohodnino ter še nekaterih drugih prihodkov, podjetja pa bodo prispevala 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb.

Stopnja solidarnostnega prispevka za posameznike bo 0,3 odstotka, v osnovo za izračun pa se bodo všteli vsi bruto dohodki, ki se vštevajo v dohodnino, poleg tega pa tudi vsota bruto dohodkov fizične osebe, ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo, kamor spadajo dohodki iz kapitala (obresti, dividende, dobiček iz kapitala, tudi tisti, dosežen s prodajo nepremičnin) in najemnine in so prejeti oziroma doseženi v letih 2023 in 2024, je poročal Žurnal.

Gre za začasni prispevek, ki bo veljal dve leti, in sicer se bo v skladu z zakonom prvič odmeril leta 2024, drugič pa leta 2025. Pri tem je določeno, da so osebe z najnižjimi prihodki plačila solidarnostnega prispevka oproščene. Meja za obračun je določena pri 35 odstotkov povprečne plače v Sloveniji. “Skupaj lahko v prvem letu pričakujemo okoli 156 milijonov evrov prihodkov iz naslova solidarnostnega prispevka. Gre za začasen ukrep, ki vsebuje tudi varovalke glede oseb z najnižjimi prihodki, ki bodo plačila solidarnostnega prispevka oproščene,” pojasnjuje vlada.

Za fizične osebe naj bi solidarnostni prispevek v vsakem od obeh let znašal v povprečju okoli 68 evrov. Tisti s povprečno plačo, ta je za leto 2022 znašala 2023,90 evra bruto, bi plačali 73 evrov, tisti z minimalno plačo (12.893 evrov v letu 2022) pa 39 evrov.

Kako na pomisleke nekaterih, da smo uvedli pavšalno obdavčitev še preden je znana dokončna in uradna ocena nastale škode, odgovarja prof. dr. Rasto Ovin, ekonomist, dolga leta redni profesor za področje ekonomske teorije in ekonomske politike na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je bil med leti 2003 in 2007 tudi dekan, od leta 2014 pa je dekan DOBA Fakultete, kjer je nosilec predmetov s področja makroekonomije. “Tisti, ki hitro da, dvakrat da. Ljudje potrebujejo pomoč zdaj in takoj. Ta sredstva je potrebno takoj operacionalizirati, tudi v povezavi z evropskimi sredstvi. To je neke vrste varnostni strel. To, kar bo vlada pobrala s solidarnostnim prispevkom, tako ali tako ne bo dovolj. Ne bojim se, da bi ta denar nekje ostal, in da bi potem delili službe, kar se v Sloveniji v zadnjem času rado dogaja, predstavnikom nevladnih organizacij, ki pridejo s terena v pisarne. Če verjamemo v dobronamerno državo, ki je kontrolirana s s strani davkoplačevalcev in Fiskalnega sveta, potem je potrebno pomoč “preko palca” čimprej pridobiti.”

Pri obdavčitvah bi morali pregledati in preveriti dobre prakse v tujini

V tem tednu je predsednik vlade Robert Golob napovedal, da bo tudi bančni sektor pomagal pri obnovi. Omenil je obdavčitev bilančne vsote bank v višini 0,2 odstotka za obdobje petih let. Rasto Ovin glede tega pravi, da so so si banke po Evropi v obdobju po coroni, ko se je začel vzpon, izplačevale dividende in delile velike nagrade. “Tudi pri nas pri tem nismo veliko zaostajali, pri čemer so naše banke še držale varčevalce na nizkih obrestnih merah. S temi velikanskimi dobički in svojim ravnanjem so postale nepopularne. Bančništvo je namreč stvar zaupanja. In ob takšni katastrofi, kot se je pojavila zdaj, pride do razmišljanja, da je potrebno zdaj udariti po bankah.” Ovin  glede obdavčitve bilančne vsote bank in obremenitve dohodkov in dobičkov svetuje, da pregledamo in preverimo dobre prakse v tujini, kjer so se prav tako soočili s podobnimi naravnimi katastrofami. S tem pridobimo ogromno časa, saj ni potrebno iti od začetka. “Zavedati se je potrebno, da so banke, četudi ima država v njih svoj delež, še vedno podjetja, ki delujejo na trgu. Če dobro poslujejo, jih nova tehnologija nenehno navaja na to, da morajo investirati, in za to potrebujejo sredstva.” Sogovornik nadaljuje, da to, da ljudem ni všeč, kako so se pred poplavami obnašale banke, ne more biti podlaga in razlog, da določimo, koliko jim bomo vzeli. Iz omenjenega bančnega vira naj bi država letno dobila okoli 100 milijonov evrov.

Furs bo tistim, ki bodo imeli status prizadetih v poplavah, povrnil solidarnostni prispevek

Zavedati se moramo, kot še pravi vlada, da so ljudje različno oškodovani (nekateri so izgubili vse, drugi pa so utrpeli manjšo škodo, ki bo relativno hitro odpravljena). V tem trenutku se pomaga vsem enako – gre za pomoč za vzpostavitev normalnega vsakodnevnega življenja. V drugi obnovitveni fazi pa bo pomoč namenjena odpravi večjih škod. In ravno financiranju te faze je namenjen solidarnostni prispevek. “Izvedbo odmere solidarnostnega prispevka smo predvideli tako, da bo izvedena administrativno čim bolj hitro, enostavno in v večji meri vezana na dosedanje utečene postopke. Tako se bo večina odmere izvedla skupaj z informativnim izračunom dohodnine, s čimer manjšamo administrativne stroške.”

Po vladnih ocenah odmera solidarnostnega prispevka zaradi razmeroma nizkih zneskov odmere ne bo ogrozila položaja oškodovanih v poplavah. Oškodovani lahko že danes prejmejo hitro pomoč preko humanitarnih organizacij, in sicer med 500 in tri tisoč evri, upravičeni so tudi do izredne denarne solidarne pomoči: samska oseba lahko na primer prejme največ do 4918,62 evra, 4-članska družina (2 odrasla in dva otroka) največ do 11.466 evrov, par brez otrok pa največ do 7622,30 evra. Ob tem je predsednik vlade povedal, da bo Furs tistim, ki bodo imeli status prizadetih v poplavah, povrnil solidarnostni prispevek, če seveda ne bodo oddelali solidarnostnih sobot.