Četrtek, 25. 5. 2023, 15.16
11 mesecev, 1 teden
Bodo vsem, ki so kršili covidne odloke, vrnili globe?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,21
DZ se je v prvi obravnavi opredelil do predloga zakona o povračilu glob zaradi kršitve neustavnih covidnih odlokov. Medtem ko so v koaliciji poudarjali, da gre za popravo krivic, je za SDS in NSi, ki sta bili del vlade, ki je ukrepe sprejemala, zakon neprimeren. Po mnenju SDS bi njegovo sprejetje pomenilo konec pravne države.
Vladni predlog zakona o ureditvi nekaterih vprašanj, povezanih s prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi nalezljive bolezni covid-19, med drugim predvideva povrnitev plačanih oziroma izterjanih glob v postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na podlagah, za katere se je izkazalo, da so neskladne z ustavo. Predvideva ustavitev vseh tekočih prekrškovnih postopkov, pa tudi samodejni izbris podatkov iz evidenc.
Kot je poudarila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, je namen zakona poprava krivic. Da je bila prekrškovna represija v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja covid-19 pretirana, po njenih besedah kažejo tudi statistični podatki: obravnavanih je bilo več kot 62 tisoč prekrškovnih zadev in izrečenih za približno 5,7 milijona evrov glob.
Prizori, ki so zaznamovali drugi val epidemije covid-19 v slovenski prestolnici.
Po besedah Lene Grgurevič (Svoboda) z zakonom popravljajo nešteto krivic in protipravnih oziroma protiustavnih ravnanj takratnih oblastnikov. Kot je dejala v predstavitvi stališča poslanske skupine, se ne sme pozabiti na grobo poseganje politike v pravno državo in omejevanje državljanov na vseh področjih, pa tudi ne na vladne predstavnike, ki so vse te ukrepe javno kršili.
"Izrekanje glob družinam z rogljički je še danes nepredstavljivo"
Medtem ko so preštevilni tvegali svoja življenja, da bi reševali druge, smo bili priča enemu od najtežjih napadov na standarde vladavine prava in ustavne ureditve, je poudarila Meira Hot (SD). "Da so se izrekale globe prekarnim delavcem, družinam z rogljički na sprehodu na prostem, ljudem, ki so hiteli na delo, ali pa protestnikom, ki so na Trgu republike prebirali ustavo, je še danes v resnici nepredstavljivo," je dejala v predstavitvi stališča poslancev SD. Zato je nujno in prav, da se ta ravnanja države popravi, je dodala.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je medtem menila, da so bili številni ukrepi "butasti" in tudi z medicinskega vidika niso bili strokovni. "Vzeto nam je bilo dostojanstvo," je ugotavljala ter bila pri tem posebej kritična do omejitve gibanja na občine in policijske ure.
Tudi v Levici poudarjajo, da obravnavani zakon vzpostavlja podlage za popravo krivic, da se ljudem vrne dostojanstvo in prizna, da niso počeli nič narobe. Kot je v predstavitvi stališča Levice dejal Milan Jakopovič, so "na podlagi odlokov, ki jih je ustavno sodišče po vrsti razveljavljalo, ljudje zaradi uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja prejemali vrtoglave položnice". Ob tem je bil kritičen do prejšnje vlade: "Tako kot so sprejemali odloke na silo in s silo, so tudi vsakršni izraz nestrinjanja poskušali zatreti na silo in s silo, od množičnega popisovanja in izrekanja kazni za prekrške do nediskriminatornega zalivanja s solzivcem starejših otrok in mimoidočih kar sredi Ljubljane."
Grims: To bo konec pravne države
Po drugi strani je Branko Grims (SDS) poudaril, da so se med epidemijo ukrepi večinoma usklajevali na ravni EU in so bili na primer v Italiji tudi bistveno ostrejši. V Sloveniji pa se je po njegovih besedah namerno hujskalo ljudi, pri čemer je vladajočim očital, da so na oblast prišli z netenjem nestrpnosti in tudi nasilništva. "To je bila vaša pot na oblast. In danes tisti vojski, ki ste jo uporabili ali pa zlorabili, kakor kdo želi temu reči, hočete dati še odpustek," je dodal. Pri tem je o protestih poudaril, da je bilo ranjenih šest policistov, da so se pojavljale zapore cest, celo vdori na obvoznico.
Predlagani zakon je Branko Grims označil za popolnoma nesprejemljiv in ocenil, da pomeni konec pravne države, če bo sprejet.
"Težko se je znebiti občutka, da je zakon predlagan zgolj zato, ker so bili prekrški izrečeni v času prejšnje vlade, ter da zakonodajalec posega v določene odprte prekrškovne postopke iz političnih razlogov," pa je dejala Vida Čadonič Špelič (NSi). Sprejem posebnega zakona, s katerim bi posegli zgolj v nekatere odprte prekrške ali celo sodne postopke, je po mnenju NSi neustrezen ter lahko odpre plaz novih tovrstnih zakonodajnih zahtev, je pojasnila. Kot je poudarila, se NSi drži načela, da zakonodajna oblast ne posega v odprte sodne postopke, v prekrškovne postopke ali kakršnekoli posamezne konkretne postopke.
Po besedah Jožefa Horvata (NSi) je bilo zanje v obdobju epidemije ključno, da zavarujejo življenja in zdravje ljudi. Dejan Kaloh (SDS) pa je ob tem poudaril, da je bila prejšnja vlada pri spopadanju z epidemijo učinkovita, in menil, da je zakon "pljunek v obraz vsem tistim zdravstvenim delavcem, ki so se neumorno v tem obdobju borili za življenja naših sodržavljanov".
"Vlada bi morala takrat jasno komunicirati in predvsem zagotoviti, da v zatrjevanju enih človekovih pravic v druge ne poseže čezmerno, s pretirano represijo in neustavno, ker se je dalo drugače," je v odzivu na razpravo dejala ministrica. Ravnanja, ki vključujejo znake nasilja, pa po njenih besedah v zakon niso vključena in se v teh primerih glob ne bo vračalo.
O tem, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, bo DZ odločal ob koncu današnjega dela seje v okviru glasovanj.
Predlog Svobode: Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bi prenesli v obvezno
Poslanci bodo na današnjem nadaljevanju plenarne seje opravili tudi splošno razpravo o predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero namerava koalicija preoblikovati dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Po predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku, in sicer v višini 35 evrov na mesec, z možnostjo valorizacije enkrat na leto. Zavezanci za plačilo prispevka bi bili vsi zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prejemnik sredstev bi bil po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ne več tri zasebne zavarovalnice. Predlog so pripravili v Svobodi.
