Covid-19 je prevetril tudi naše nakupovalne navade, bolj kot kadarkoli prej je namreč zacvetela trgovina prek spleta, nakupovanje iz naslanjača, ki ga lahko opravimo kar z nekaj kliki, pa ima vsak dan več podpornikov. A če je še nedolgo tega veljalo, da nakupi do 22 evrov, ki so bili opravljeni izven Evropske unije, niso prinašali dodatnih stroškov, slednje ne velja več.

Spletni kupci bodo primorani od prvega julija plačati DDV tudi ob uvozu tudi za izdelke v vrednosti pod 22 evrov. To velja tudi za izdelke, za katere ste morda odšteli le pičlih nekaj evrov.

DDV, carina ali kar oboje?

Pošiljke z blagom v vrednosti do 22 evrov brez poštnine so zaenkrat ob uvozu oproščene plačila vseh dajatev. Za pošiljke, vredne od 22 do vključno 150 evrov, se obračuna samo DDV, za pošiljke, katerih skupna vrednost blaga presega 150 evrov, se poleg DDV plača tudi carina. Za blago, ki prispe po pošti iz držav nečlanic Evropske unije, morajo biti ob uvozu opravljene carinske formalnosti. Za predložitev pošiljk carini so odgovorni na Pošti Slovenije, so pojasnili na Finančni upravi Republike Slovenije (FURS).

Pošiljke z blagom v vrednosti do vključno 22 evrov (brez poštnine) so ob uvozu zaenkrat še oproščene plačila vseh dajatev. Slednje velja le do 01.07.2021, ko stopijo v veljavo spremembe DDV direktive na področju obdavčitve malih spletnih pošiljk, pa uveljavitvi katere bodo predmet plačila DDV vsi spletni nakupi, ne glede na vrednost pošiljke,” pojasnjujejo pri finančni upravi.

Od prvega julija tako ne velja več oprostitev plačila DDV za uvoz blaga majhne vrednosti do 22 EUR, kar pomeni, da se za te pošiljke po tem datumu obračuna 22% DDV oz. po nižji davčni stopnji. Pošiljke do vrednosti 150 EUR pa so še vedno, kot do sedaj oproščene plačila carine.

Od prvega julija tako ne velja več oprostitev plačila DDV za uvoz blaga majhne vrednosti do 22 EUR, kar pomeni, da se za te pošiljke po tem datumu obračuna 22% DDV oz. po nižji davčni stopnji. Pošiljke do vrednosti 150 EUR pa so še vedno, kot do sedaj oproščene plačila carine. “Z vidika kupca oz. nakupa samega se postopkovno ne bo nič spremenilo razen, da bo potrebno tudi za te pošiljke plačati DDV,” pojasnjujejo na finančni upravi.

Primer izračuna dajatev, če je posameznik za nakup prenosnega računalnika iz tretje države (na primer ZDA) skupaj s poštnino odštel 500 evrov:

500 evrov in 0 % carine + 500 evrov in 22 % DDV = 110 evrov

Vir: FURS

DDV pri uvozu se obračuna od davčne osnove, ki jo sestavljata po carinskih predpisih ugotovljena carinska vrednost blaga ter znesek carine in drugih dajatev, ki se plačajo ob uvozu. DDV se glede na vrsto blaga obračuna po splošni stopnji 22 %, znižani stopnji 9,5 % oziroma posebni znižani stopnji 5%. Znižane stopnje DDV veljajo npr. za prehrambne izdelke, zdravila, knjige. Blago, za katero velja znižana stopnja DDV, podrobneje določa Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost,” še pojasnjujejo na FURS.

Plačati potrebno tudi trošarino

Ob uvozu trošarinskih izdelkov se obračuna in plača tudi trošarina. Ob uvozu izdelkov, ki so zavezani plačilu trošarine, kot so npr. alkohol in alkoholne pijače, tobak in tobačni izdelki, se obračuna trošarina v predpisanem znesku na količinsko enoto, ki je določena za nek izdelek ( npr. za prostorninsko vsebnost alkohola, število cigaret in podobno). Oprostitve plačila trošarine so povezane s količinskimi omejitvami ter položajem pošiljatelja in prejemnika.

Oprostitev velja samo za omejene količine trošarinskih izdelkov v pošiljkah nekomercialne narave, ko se lahko brez plačila trošarine uvozijo:

  • tobačni izdelki (50 cigaret, 25 cigarilosov (cigar z največjo težo treh gramov po kosu), 10 cigar ali 50 gramov tobaka za kajenje),
  • alkohol in alkoholne pijače (liter alkoholne pijače, ki presega 22 vol.% alkohola, oziroma etilnega alkohola z 80 vol % in več, liter alkoholne pijače, ki ne presega 22 vol % alkohola, oziroma penečega vina ali dva litra mirnega vina).

Vir: FURS

Pri cigaretah in tobačnih izdelkih pa je pomembno, da Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov ( ZOUTPI) prepoveduje dajanje na trg tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov prek interneta, telekomunikacij ali katere koli druge razvijajoče se tehnologije ali čezmejne prodaje na daljavo,” še razlagajo na finančni upravi.

Še vedno uvažamo veliko ponaredkov oblačil in obutve

Kljub predvidenim spremembam, ki stopajo v veljavo šele s prvim julijem, pa vas lahko že sedaj doletijo stroški tudi v primerih nakupov, ki niso presegli 22 evrov. Gre namreč za stroške preverjanja pošiljk. “Finančna uprava RS opravlja nadzor nad blagom, ki prihaja iz tretjih držav, predvsem na podlagi predhodno izvedene analize tveganja, lahko pa izvaja tudi naključne preglede. V primeru suma, da se v pošiljki nahaja blago, za katerega so predpisane prepovedi in omejitve (npr. nevarno blago, intelektualna lastnina, CITES osebki, kulturna dediščina, zdravila,….), lahko carinski organi blago začasno zadržijo in izvedejo nadaljnji ustrezni postopek glede na vrsto oziroma naravo blaga,” pojasnjujejo pri finančni upravi. Zelo pomembno je torej, da je pošiljka pravilno opremljena s carinsko izjavo in podatki o blagu.

Odstotek pregledanih pošiljk variira glede na opravljene analize tveganja, od pregledanih pa so pri približno 23% odkrite neskladnosti.

Prejemnik blaga mora carinskemu organu za opravljanje carinskih formalnosti zagotoviti vse dokumente in podatke, potrebne za carinjenje blaga, kadar pošiljki niso priloženi vsi podatki. “Pošta Slovenije od prejemnika zahteva dodatna pojasnila in opravi postopke preverjanja, kar je povezano z dodatnimi stroški postopkov, ki jih opravlja Pošta Slovenije skladno s svojim cenikom storitev carinskega posredovanja. Na Pošti Slovenije predvidevajo, da je šlo za pošiljko, kjer je bila vrednost sicer pod mejo, torej 22 evrov, vendar na pošiljki ni bila zapisana dejanska vrednost vsebine. Ko kolegi preverijo in ugotovijo, da gre za odstopanje, carinsko posredovanje tudi zaračunajo,” so pojasnili na finančni upravi. Stroški postopka so sicer prihodki Pošte Slovenije, pobrane uvozne dajatve pa so prihodek Finančne uprave, so dodali.

Največ se uvažajo prehranska dopolnila, knjige, leče, rezervni deli za motorna vozila, telefonski aparati, ure,….. Največ prepovedanih izdelkov uvoženih v okviru e-trgovine sodi v področje varstva pravic intelektualne lastnine, in sicer v kategorije obutev in oblačil, električnih naprav in njihovih delov ter igrač, sledi pa področje zdravil.

Odstotek pregledanih pošiljk variira glede na opravljene analize tveganja, od pregledanih pa so pri približno 23% odkrite neskladnosti.

In kaj še Slovenci najraje uvažamo? “Največ se uvažajo prehranska dopolnila, knjige, leče, rezervni deli za motorna vozila, telefonski aparati, ure,….. Največ prepovedanih izdelkov uvoženih v okviru e-trgovine sodi v področje varstva pravic intelektualne lastnine, in sicer v kategorije obutev in oblačil, električnih naprav in njihovih delov ter igrač, sledi pa področje zdravil,” še pojasnjujejo na finančni upravi.