Četrtek, 5. 5. 2022, 22.24
1 leto, 11 mesecev
Okrevanje letalskega prometa v Evropi
Vprašanja za Fraport: zakaj sta le dve "vojni" državi slabši od Slovenije?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,22
18
Slovenija je v Evropi na repu držav po okrevanju letalskega prometa, a upravitelji osrednjega brniškega letališča poudarjajo specifičnost slovenskega letalskega prostora in so z napovedmi za letošnje leto kljub temu zadovoljni. Prek Brnika bo letos predvidoma letelo 880 tisoč ljudi.
Pet najprometnejših letališč v Evropi v prvem četrtletju so imeli v Istanbulu, Londonu, Parizu, Madridu in Amsterdamu. Osrednje istanbulsko letališče je v prvih treh mesecih prepeljalo že 11,3 milijona potnikov in je imelo približno 1,6 milijona več potnikov kot letališči Heathrow v Londonu in Charles de Gaulle v Parizu, kažejo podatki Združenja letališč v Evropi (ACI Europe).
Letalski promet je v zadnjih letih močno oklestila epidemija covid-19, zdaj pa nanj neposredno vplivajo višje cene pogonskih goriv in omejen zračni prostor zaradi vojne v Ukrajini. V veliki večini držav je letalski promet zato še vedno občutno pod ravnjo enakega obdobja iz predkoronskega leta 2019. Marca je bil letalski promet v Evropi za 34 odstotkov pod ravnjo marca 2019, v celotnem prvem četrtletju je primanjklaj prometa 39,6-odstoten.
Po podatkih ACI je imela Slovenija v prvem četrtletju skoraj 62 odstotkov manj letalskega prometa v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019.
Leta 2019 in letos: le štiri države so povečale letalski promet
Le štirim evropskim državam je uspelo v prvem četrtletju izboljšati promet v primerjavi z enakim obdobjem predkoronskega leta 2019. To so bile Albanija (za 38 odstotkov), Kosovo (za 15 odstotkov), Bosna in Hercegovina (za 3,5 odstotka) in Armenija (za 0,3 odstotka).
Z izjemo Ukrajine in Moldavije, kjer je zaradi trenutne vojne popolnoma ali delno zaprt zračni prostor, je med vsemi državami prav Slovenija zabeležila najslabše okrevanje po krizi z epidemijo covid-19. Po podatkih ACI je imela Slovenija skoraj 62 odstotkov manj letalskega prometa v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019.
Več kot 50-odstotni upad so imeli tudi Nemci, Čehi, Finci in Slovaki, blizu tej meji so bili tudi Avstrijci.
Velika večina evropskih držav z obsegom letalskega prometa močno zaostaja za rezultati leta 2019.
Razlogi, da je Slovenija na repu? Ni notranjih poletov, ni množičnih turističnih produktov, nimamo diaspore …
Pri družbi Fraport Slovenija, ki je lastnik mednarodnega letališča na Brniku, za letošnje leto napovedujejo oskrbo 880 tisoč potnikov. To je 104 odstotke več kot lani, a še vedno 49 odstotkov pod ravnjo predkoronskega leta 2019.
"Okrevanje prometa na ljubljanskem letališču je povsem primerljivo z okrevanjem 'čistega' mednarodnega prometa drugod po Evropi. V Sloveniji ni notranjih poletov, ni množičnih turističnih produktov in nimamo močne diaspore. To vse so razlogi, da je okrevanje ljubljanskega letališča počasnejše od nekaterih drugih letališč, ki po strukturi prometa niso primerljiva z nami," sporočajo iz Fraporta.
Napovedi družbe Fraport Slovenija za preostanek leta optimistične
V letošnjem poletnem voznem redu imajo 19 destinacij in 15 prevoznikov. Lani so imeli avgusta, v najpomembnejšem mesecu, 14 destinacij in 13 prevoznikov. V najbolj prometnih avgustovskih tednih je za letos na teden z Brnika predvidenih 140 poletov, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju lani 80.
Po napovedih ACI bo promet na predkoronski ravni okreval do leta 2026, takšna so pričakovanja tudi pri nas. Če seveda ne bo novih, nepredvidenih kriz, ki vplivajo na promet.
18