Državni zbor obravnava nov interventni zakon

Še vedno se soočamo s posledicami in vplivom covida-19, zato je vlada pripravila nov nabor ukrepov, katerih namen je tako varovanje zdravja kot pomoč podjetjem in posameznikom, predvsem najbolj ogroženim. Državni zbor (DZ) jih sprejema na današnji izredni seji. Medtem se je pred parlamentom zbrala skupina protestnikov, ki novemu interventnemu zakonu nasprotujejo.

Državni zbor  na današnji izredni seji sprejema nov nabor ukrepov, 
katerih namen je tako varovanje zdravja kot pomoč podjetjem in 
posameznikom.  Foto: TA
Državni zbor na današnji izredni seji sprejema nov nabor ukrepov, katerih namen je tako varovanje zdravja kot pomoč podjetjem in posameznikom.  Foto: TA

LJUBLJANA > Predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 je poslancem predstavil finančni minister Andrej Šircelj. Med novostmi je izpostavil odškodninsko odgovornost za primere zapletov pri cepljenju proti covidu-19.

Čeprav je cepljenje najbolj varen in učinkovit preventivni ukrep v boju proti covidu-19, pa lahko v redkih primerih pride do resnih nezaželenih učinkov, zato se uvaja odškodninska odgovornost, je pojasnil. Uvaja se tudi povračilo škode tistim, ki jim je škodo na zdravju povzročila uporaba zdravila proti covidu-19.

Ob robu seje pred poslopjem parlamenta na Trgu republike poteka protestni shod. Protestniki opozarjajo na že sprejete ukrepe v času epidemije in poudarjajo, da bo novi protikoronski zakon, če ga bo DZ danes potrdil, omogočal nadaljnje omejevanje človekovih pravic. Shod ob navzočnosti policistov za zdaj poteka brez večjih izgredov, zbranih je nekaj sto protestnikov.

Ker si številni v času epidemije niso mogli privoščiti dopusta, bo mogoče neizkoriščeni letni dopust za leto 2020 koristiti še do 1. aprila 2022, tistega za leto 2021 pa do konca prihodnjega leta.

Šircelj je izpostavil še druge ukrepe, namenjene pomoči podjetjem in posameznikom. Uvaja se mesečni dodatek za pripadnike sil za zaščito in reševanje ter za dijake in študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah.

Enkratni solidarnostni dodatek v treh različnih višinah bodo prejeli upokojenci s pokojninami do 714 evrov, kmetje brez pokojnin v starosti nad 65 let, invalidi in vojni veterani. Država bo 500 evrov za vsakega novorojenega otroka izplačevala še do sredine leta 2022.

Turistični boni, ki so jih junija lani prejeli vsi prebivalci Slovenije, bodo po novem veljali do konca junija 2022. Do tega datuma je vlada pred kratkim že podaljšala tudi letošnje bone 21.

Na področju varovanja zdravja podaljšujejo možnost prerazporejanja zdravstvenega kadra, financiranje telemedicinske obravnave ter možnost koriščenja treh dni odsotnosti zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika. Na področju gospodarstva pa je Šircelj izpostavil nov ukrep kreditiranja podjetij preko Slovenskega podjetniškega sklada.

Odbor DZ za finance je prejšnji teden na predlog koalicijskih poslanskih skupin v zakonsko besedilo vnesel še nekatere ukrepe, med katerimi se zdi poslancem večjega dela opozicije najbolj sporna začasna uvrstitev zdravnikov in zobozdravnikov v višje plačne razrede.

"Zdravniške plače so nevralgična točka tega zakona," je dejala Janja Sluga (NeP) in opozorila, da na strani vladajočih spet ni poguma, da bi namesto selektivnega dviga plač odprli socialni dialog ter se z zdravniki, zobozdravniki, medicinskimi sestrami, negovalci in vsemi ostalimi pogajali, kot velja v vseh demokratičnih državah.

Moniki Gregorčič iz poslanske skupine SMC se zdi nasprotovanje predlaganim ukrepom nerazumljivo in v nasprotju s solidarnostnim načelom pomoči potrebnim družbenim skupinam. "Ključno sporočilo je, da prinaša pomoč za okrog 300.000 najbolj ranljivim," je o novem interventnem zakonu dejal Jožef Horvat (NSi). Zakon bodo podprli tudi v poslanskih skupinah, SDS, Desus in SNS.


Najbolj brano