Za gojenje lastnih sadik ne potrebujemo veliko, le seme, zemljo in lončke. Seme naj ne bo prestaro, če želimo, da bo dobro kalilo. Pri vzgoji sadik izberemo zemljo s fino mleto strukturo, prilagojeno sestavo, vsebnost­jo huminskih šot in brez semen plevelov, klic bolezni ali škodljivcev. Izogibajmo se vrtni zemlji ali zemlji za balkonsko cvetje, saj sta prebogati s hranili. Pripraviti si je treba še lončke ali kakšno drugo primerno posodo za vzgojo sadik. Izbira je vaša, lahko so to kupljeni šotni lončki, na dnu preluknjani jogurtovi lončki, kartonska embalaža za jajca, prirejeni kartonski tulci, ki ostanejo od zvitkov toaletnega papirja, ali kaj drugega.

PREBERITE ŠE: SETVE: SADIKE ZA ZAČETNIKE

Kapusnice, kot so zgodnje zelje, ohrovt, cvetača in brokoli, sejemo februarja in marca, da jih lahko aprila že presajamo na prosto, cvetačo in brokoli pa lahko presajamo tudi še maja. V teh dveh mesecih lahko za sadike sejemo tudi solato, ki jo bomo na prosto presajali prav tako aprila in maja. Plodovke na prosto presajamo maja, vendar sadike rastejo različno dolgo, preden so godne. Največ časa potrebuje paradižnik, ki ga zato sejemo že februarja in marca, v drugi polovici februarja sledijo jajčevci, marca paprika in šele aprila kumare. Če imamo več sort iste vrtnine, si sadike iste sorte označimo. Lahko si v lončke zapičimo tablice in nanje zapišemo ime. Tako bomo vedeli, katere sorte so nam všeč, in jih bomo prihodnje leto lahko spet imeli na vrtu.

Svetloba: Pri vzgoji sadik je pomembno okolje, v katerem rastejo. Potrebujejo nam­reč dovolj svetlobe, toplote in vlage. Po kalitvi je za sejančke ključna svetloba. Dovolj jim je bomo lahko zagotovili v rastlinjaku, zimskem vrtu ali na notranji okenski polici. V zadnjem primeru priporočamo, da sejančke vsakodnevno obračate, ker boste s tem preprečili ukrivljeno rast proti svetlobi. Če opazite, da se stebelca tanjšajo in pretegujejo, jih prenesite na svetlejše mesto, saj imajo premalo svetlobe.

PREBERITE ŠE: SETVENI KOLEDAR – FEBRUAR 2024

Toplota: Temperaturo moramo spremljati ves čas gojenja sadik. Solata bo vzniknila pri temperaturi med 18 in 22 stopinjami Celzija, prav tako kapusnice. Plodovke, ki so toplotno zahtevne, bodo potrebovale 25 stopinj Celzija ali več. Od vznika do prvih pravih listov moramo temperaturo znižati na 16 do 20 stopinj Celzija za vse vrtnine. Po tretjem pravem listu naj bo le še 16 stopinj Celzija. V zimskih mesecih naj temperaturna razlika med dnevom in nočjo ne presega 10 stopinj Celzija.

Koliko sadik vzgojiti?

Večno vprašanje pridelovalcev lastnih sadik je tudi, koliko sadik vzgojiti, da jih bo ravno prav. Za eno odraslo osebo v povprečnem slovenskem gospodinjstvu bodo zadostovala spodnja priporočila glede količine sadik za nekaj vrst zelenjave. Ker pa smo ljudje različni in imamo različne okuse, so vrednosti okvirne in prilagojene porabi enega odraslega v povprečnem slovenskem gospodinjstvu.

Število sadik za enega odraslega:
solata 5, zgodnje zelje 5, ohrovt 2, cvetača 3, brokoli 3, paradižnik 3, paprika 3, jajčevec 3, kumara 1.

Vlaga: Na začetku substrata in semen ne zalivamo, ker bi lahko zbili zemljo, zato oboje, pozneje pa tudi kalčke, le pršimo. Ko kalčki zrastejo do prvega pravega lista, lahko začnemo zalivati z rahlim curkom ali s čajno žličko. Pri zalivanju upoštevamo pravilo bolje manj kot preveč, da se ne razvijejo bolezni. Ko sadike dosežejo 5 cm višine, lahko začnemo po malem dognojevati. Uporabimo blago raztopino rastlinskega stimulatorja na osnovi alg z dodanimi aminokislinami in vitamini.

Kakšne težave lahko pričakujemo?

Pri gojenju sadik so mogoče različne težave. Prva je že slab vznik. Vzrokov za slabo kalitev je več. Najpogosteje se zalomi pri starem in/ali nepravilno shranjenem semenu, lahko pa sta vzrok tudi izbira zemlje ali vlažnost substrata. Kalivost semena preverimo pred setvijo s kalilnim testom. Na vlažen papir damo kaliti 10 ali 20 semen ter počakamo, da vzklijejo. Pri starem semenu jih bo kalilo malo, pri dobrem pa vsaj 75 odstotkov oz. toliko, kot je navedeno na embalaži. 

Pri izbiri zemlje smo pozorni na sestavo. Substrat, bogat s hranili, ni ustrezen za setev, zato je bolje poseči po substratih, namenjenih za setev. Njihova struktura je tudi finejša, kar ugodno vpliva na rast sejančkov. 

!!galerija!!

Tretji najpogostejši vzrok je vlaga. Substrat ne sme biti niti presuh niti prevlažen. V prvem primeru sejančki sploh ne bodo vzklili, v drugem jih bo napadla padavica. Tej se izognemo s pravilno izbiro zemlje in ustrezno količino vlage. Kljub temu pa se včasih zgodi, da nam sejančke napade bolezen. Zaščitimo jih lahko z univerzalnim fungicidom, ki se dobi v kmetijskih lekarnah brez izkaznice o opravljenem izpitu za uporabo fitofarmacevtskih sredstev. 

Prehitra rast sejančkov je znak pomanjkanja svetlobe bodisi zaradi pretemnega mesta vzgoje sadik bodisi zaradi pregoste setve. S takimi sadikami bodo težave tudi po presajanju, saj bodo šibke in zato bolj občutljive za vsak stres.