Nagrada lavreatu prinese tudi tisoč evrov. Foto: Bina Plaznik
Nagrada lavreatu prinese tudi tisoč evrov. Foto: Bina Plaznik

Na letošnji razpis, tokrat so nagrado podelili četrtič, je prispelo 41 ciklov pesmi s poljubno tematiko, ki so delo 39 avtorjev, nekateri med njimi živijo v tujini.

Strokovno komisijo so sestavljali slovenistki Lidija Koceli in Marija Končina, lanska prejemnica pesniške nagrade Fanny Haussmann Cvetka Bevc ter pesnik, literarni kritik in odgovorni urednik revije Vpogled Zoran Pevec.

Leta 1963 rojeni Matjaž Pikalo je pesnik, pisatelj, glasbenik, igralec, scenarist, dramatik in prevajalec. Diplomiral je iz etnologije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani, študij pa je nadaljeval na VIII. univerzi v Parizu.

Na nocojšnji prireditvi so predstavili tudi 23. številko revije za književnost in kulturo Vpogled, večer pa je z glasbenim programom obogatil Duo Kralj Matjaž.

O pesniški nagradi in natečaju je spregovoril odgovorni urednik revije Vpogled Zoran Pevec, ki je podal naslednjo utemeljitev: Strokovna žirija je ugotovila, da so posamezni sklopi motivno-tematsko precej različni, vendar stilno usklajeno izpeljani, uporabljajo sodobno besedišče, so večpomenski in asociativno primerno nasičeni. Dva od sklopov se ukvarjata z globinsko in intuitivno naravo ženske ter z osvobajanjem okovov žensk v družbi, eden je nekakšno vodilo na poti skozi svet z naslavljanjem drugega, eden pa ponazarja pred bivanjsko izkušnjo.

V zmagovalnem sklopu Matjaža Pikala, za cikel pesmi Ameriški sprehajalec pa pesniški jaz poudari razmišljanje o neoliberalističnem sodobnem bivanju, do katerega je tudi kritičen. Vse je zapisano semantično uglašeno in sugestivno, tako da pritegne bralčevo percepcijo."

Kdo je bila Fanny Haussmann?

Fanny Haussmann se je kot Franziska Maria Elisabeth Haussmann rodila leta 1818 v kraju Bruck an der Mur na avstrijskem Štajerskem. Kdaj se je preselila na graščino Novo Celje blizu Žalca, ki jo je njen oče kupil leta 1835, ni znano. Pesmi je začela objavljati ob pomladi narodov leta 1848 v Celjskih slovenskih novinah.

Foto: Bina Plaznik
Foto: Bina Plaznik

Zaznamoval jo je čas romantične, predmarčne dobe, ko so se rojevale nacionalne zahteve, demokratične ideje, ko so se vzpostavljali kritični standardi za kakovostno poezijo in se je utemeljevala tradicija samosvojega leposlovnega izročila. Za prvo slovensko pesnico jo je imenoval politik, pesnik in narodni buditelj Lovro Toman, ki ji je ob izidu prve pesmi Vojaka izhod posvetil hvalnico Pervi slovenski pesnici Fani Hausmann.

Osebnost in ustvarjanje Fanny Haussmann sta še danes zavita v skrivnost. Odprto ostaja tudi vprašanje, ali je v resnici avtorica pesmi, pod katere je podpisana. Motivi domnevno njenih pesmi so največkrat ljubezenski, pa tudi domovinski in miselni, zlasti o pesniškem poklicu. Umrla je leta 1853 v Dobriši vasi pri Žalcu.