8. marec je mednarodni dan žensk. Foto: BoBo
8. marec je mednarodni dan žensk. Foto: BoBo

Mednarodni dan žensk je dan, na katerega praznujemo uspehe preteklih bojev za emancipacijo, na katere smo lahko upravičeno ponosni, in hkrati dan, ko se zavedamo pomembnosti prizadevanj za še pravičnejši in še enakopravnejši jutri, je v poslanici ob 8. marcu zapisal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Kot je ob tem dodal minister, tisti, ki ta boj dojema kot spopad med spoloma, zato da se obstoječi privilegiji prestavijo od ene skupine k drugi, njegov namen dojema narobe. Cilj vseh naših preteklih in prihodnjih bojev je namreč po njegovem mnenju družba, ki bo vsakomur omogočala svobodni razvoj in uresničevanje potencialov. "Svobodni razvoj, ki ga ne bo ovirala ne razredna neenakost, ne spone tradicionalnih spolnih vlog, ne barva kože ali končnica priimka, ne katera koli druga družbena okoliščina," je zapisal Mesec.

Čeprav svet napreduje, je ženska v globalnem svetu še vedno zapostavljena, manjvredna, podcenjena in odrinjena. Slovenska ženska ima v primerjavi z žensko v tretjem svetu neprimerljivo boljši položaj, ki pa ga je mogoče še izboljšati, je ob 8. marcu poudarila predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič. Enakost spolov na trgu dela še zdaleč ni dosežena, trdi.

Sorodna novica Ženske na podeželju včasih slabo poznajo svoje pravice

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so v sporočilu za javnost poudarili, da imamo v Sloveniji eno izmed najvišjih stopenj zaposlenosti žensk, po zaposlenosti žensk z majhnimi otroki pa smo med državami EU-ja s 86,2 odstotka celo na prvem mestu. "To nam v dobršni meri omogoča državni podporni sistem storitev, ki smo jih uspeli ohraniti iz prejšnjega sistema, kot so dostopno javno varstvo otrok, plačan starševski dopust, nadomestilo za nego bolnih otrok. In tega ne gre jemati za samoumevno," so opozorili.

Tudi po besedah Mesca smo lahko ponosni na pretekle dosežke. Čez desetletja smo namreč zgradili močno in dostopno mrežo javnih vrtcev in šol, ki je skupaj z ostalimi javnimi storitvami omogočila ženskam, da se osamosvojijo od vloge gospodinje, se bolj enakovredno vključujejo na trg dela, se potegujejo za enake karierne cilje kot moški ter niso prisiljene trpeti podrejene vloge na domu in vsega, kar lahko izhaja iz tega.

Pri zaposlovanju še vedno prisotna spolna segregacija

Kljub temu pa ženske po navedbah ZSSS-ja nimajo enakih možnosti pri razvoju svoje kariere. Še vedno je prisotna spolna segregacija pri zaposlovanju v posameznih dejavnostih in poklicih. Slovenija ima tako med članicami EU-ja z 90,8 odstotka enega najvišjih deležev moških med zaposlenimi z izobrazbo s področja IKT-ja. Na drugi strani 80 odstotkov vseh zaposlenih v socialnem in zdravstvenem varstvu ter izobraževanju predstavljajo ženske.

Kljub raziskavam, da imajo gospodarske družbe, ki imajo v organih upravljanja ženske, tudi za šest odstotkov višje dobičke in da so ženske v povprečju bolje izobražene, se to ne odraža v zasedanju vodstvenih funkcij v gospodarstvu. "V največjih slovenskih podjetjih, ki kotirajo na borzi, je med članicami in člani uprav zgolj 23,8 odstotka žensk," so poudarili v zvezi.

Sorodna novica Nevladniki: Nasilje nad ženskami in femicidi so naš skupni problem

Težava ostaja tudi plačna vrzel med spoloma. Ta je v letu 2018 narasla na 9,3 odstotka, v letu 2021 pa se je zmanjšala na 3,8 odstotka. "Razlogi za to niso znani. Znano pa je, da je plačna vrzel višja v javnem sektorju kot zasebnem, v feminiziranem zdravstvenem in socialnem varstvu dosega kar 21,4 odstotka," so zapisali.

Posebej so osvetlili tudi poslabšanje položaja žensk ob upokojitvi. Stopnja tveganja revščine žensk, starejših od 75 let, znaša 30,5 odstotka in je še enkrat višja od stopnje tveganja revščine moških v tej starostni skupini, ki je pri 14,6 odstotka, so navedli.

"Upokojenke z najnižjimi pokojninami, ki živijo same, občutijo inflacijo nesorazmerno bolj kot drugi. Kljub temu vse do danes država ni imela posluha, da bi popravila krivico in preuredila varstveni dodatek v trajno, individualno in avtomatsko pravico," so kritični.

"Plačna vrzel še naprej ostaja dejstvo. V zdravstvu in socialnem varstvu, tako pomembnih za žensko emancipacijo, zaslužijo ženske v povprečju kar 25 odstotkov nižje plače od moških," je sicer zapisal minister za delo Luka Mesec.

V ZSSS-ju so poudarili še enostarševske družine, pri katerih gre v večini za matere, ki živijo same z otroki. Kar petina takšnih družin živi pod pragom tveganja revščine.
"V Sloveniji še vedno vztraja tradicionalna delitev neplačanega dela. Ženske v povprečju porabijo na teden štiri ure več za gospodinjska opravila in deset ur več za skrb za otroke kot moški," so še povzeli razpoložljive statistike.

Trpinčenje v delovnem okolju najpogosteje prizadene ženske

V povezavi z izpostavljenostjo nasilju in spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu pa so spomnili na svojo lansko raziskavo, po kateri je bilo v zadnjih šestih na delovnem mestu trpinčenih 35 odstotkov vprašanih, od tega je 73 odstotkov žensk, šest odstotkov anketirancev pa je doživelo spolno nadlegovanje na delovnem mestu, pri čemer je bil delež žensk 87-odstoten.

"To kaže na nespoštljiva delovna okolja, kjer nasilje nesorazmerno prizadene ženske. In na to, da kot družba nismo naredili dovolj, da se nasilje in nadlegovanje nad ženskami odpravi," so sklenili v ZSSS-ju.

Nataša Pirc Musar: Priznavati enakovrednost vseh ljudi

Biti feministka mi pomeni priznavati enakovrednost vseh ljudi, je predsednica republike Nataša Pirc Musar poudarila v govoru na sprejemu, ki ga je priredila ob mednarodnem dnevu žensk. Ženske na pomembnih položajih je ob tem povabila k projektu, v okviru katerega bi ob prihodnjem 8. marcu priredile razstavo svojih portretov brez ličil.

Na sprejemu predsednice republike so se na gradu Brdo pri Kranju zbrale ženske, ki zasedajo pomembne politične položaje v Sloveniji. Poleg prve slovenske predsednice republike sta zbrane nagovorili tudi prva predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ter podpredsednica vlade in prva ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

"Naše izkušnje in delo dokazujejo, da smo ženske upravičeno lahko ponosne na prehojeno pot, zaradi njih pa lahko s pogumom načrtujemo prihodnost in brez sleherne zadržanosti rečemo: Tukaj smo. Druga za drugo in za vso družbo. Veliko nas je. Imamo znanje in sposobnosti," je v svojem govoru poudarila Nataša Pirc Musar.

Spregovorila je o pomenu današnjega mednarodnega dneva žensk in feminizma za napredek družbe. Kar so izborile predhodne generacije pogumnih žensk, zato trpele, bile kaznovane, zapostavljene, trpinčene in žal celo umorjene, morajo ženske po besedah predsednice republike vsak dan iskreno ceniti in spoštovati.

"Ženske se še vedno pogosteje kot moški spopadamo z ekonomsko odvisnostjo, zahtevnejšim usklajevanjem zasebnega in poklicnega življenja, s stereotipi, prevelikimi družbenimi pričakovanji, z nasiljem, nespoštovanjem, nestrpnostjo, tudi s sovražnim govorom," je opozorila.

Poudarila je, da je feminizem svoboda za vse – gibanje za enakopravnost in enakovrednost tako žensk kot moških. Biti feministka predsednici države pomeni priznavati enakovrednost vseh ljudi, boriti se za pravično porazdelitev moči v družbi ter za možnost izbire načina življenja, poklica in tega, s kom se želiš objeti: "Ne da bi vedela, sama feminizem živim že nekaj časa in ga imam očitno zapisanega v svoj DNK."

Ob tem je Nataša Pirc Musar predstavila projekt Iščimo in prepoznajmo znanje in sposobnosti v politiki. Kot je dejala, želi, da ženske v politiki druga drugi in družbi pokažejo, da njihovega znanja in sposobnosti ne moremo in ne smemo omejiti le na videz.

Ženske je zato povabila, da se pridružijo projektu, h kateremu jo je spodbudila zamisel mladega fotografa Jerneja Jelena – gre za idejo, da bi prihodnje leto ob 8. marcu skupaj priredile razstavo svojih črno-belih portretov, na katerih bi bile fotografirane brez ličil.

Urška Klakočar Zupančič je v svojem govoru poudarila, da je biti ženska v družbi lepo, a v zdajšnjem času in prostoru. Opozorila je, da so v nekaterih državah ženske tudi v današnjem času v zelo slabem položaju.

Biti ženska v slovenski politiki je po njenih besedah zelo težko, saj si neprestano na očeh javnosti, ocenjevana po zunanjosti. "Zelo se ti odebeli koža v slovenski politiki, če vztrajaš," je poudarila in dodala, da je biti ženska v slovenski politiki včasih vseeno lepo, denimo ob dogodkih, kot je bil današnji.

Tudi ministrica Tanja Fajon je opozorila na svetovno neenakost žensk. Kot je pojasnila, se je odločila, da v strategijo zunanje politike uvede koncept feministične zunanje politike."To, kar slišimo, kako smo oblečene, kako smo videti, takšni šovinistični, seksistični komentarji na družbenih omrežjih ne smejo biti samoumevni (...) Tiste, ki smo danes na položajih, lahko s svojim glasom rečemo ne in naredimo drugače," je zatrdila.

Fajon: Feministična zunanja politika ni novost

Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob mednarodnem dnevu žensk predstavila koncept feministične zunanje politike, ki je presečna tema nove zunanjepolitične strategije, in napovedala okrepljeno pozornost ministrstva na področju enakosti spolov ter spoštovanja pravic in opolnomočenja žensk in deklet po svetu.

"Mednarodni dan žensk je praznik vseh, v prizadevanjih za enakost spolov pa smo lahko uspešni le ženske in moški skupaj. Slovenija je po indeksu enakosti spolov malo pod povprečjem EU-ja, napreduje počasneje kot druge države. To, da nekaj najvišjih položajev v državi trenutno zavzemamo ženske, nas ne sme preslepiti; feminizem ni preživet. Prej nasprotno," je ob mednarodnem dnevu žensk sporočila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Pri tem je opozorila, da smo tudi v Sloveniji zadnja leta priča slabšanju položaja žensk in krhanju že pridobljenih pravic zaradi okoliščin, kot so pandemija covida-19, vojna v Ukrajini in draginja.

"Zato moramo ne le danes, na mednarodni dan žensk, temveč vsak dan povzdigniti glas za vse tiste ženske in dekleta – doma in po svetu, ki tega privilegija nimajo, so diskriminirane, zaničevane, nevidne," je pozvala Fajon.

"Kot prva slovenska zunanja ministrica in kot podpredsednica vlade, ki je zavzemanje za enakost spolov postavila med prednostne naloge, sem se odločila, da pristopim k pobudi skupine naprednih držav, ki so feminizem uradno vključile v svojo zunanjo strategijo," je še dejala vodja slovenske diplomacije.

To po ministričinem mnenju ni novost, kajti Slovenija je tradicionalno zagovornica enakopravnosti in enakosti spolov ter človekovih pravic, feministična zunanja politika zdaj le dobiva uraden zapis sodobne, v prihodnost zazrte politike, ki spodbuja enakost spolov doma in v tujini, so zapisali v sporočilu zunanjega ministrstva.

V organizacijski strukturi ministrstva se feministična zunanja politika že odraža v spolni uravnoteženosti vodij direktoratov, delo diplomatov nadzoruje diplomatska nadzornica, sekretariat vodi generalna sekretarka. Slovenija je tudi po številu veleposlanic v vrhu med članicami EU-ja.

Fajon je dejala, da "bomo v prihodnje morali narediti še več za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, da bi še več odličnih diplomatk, ki jih imamo na ministrstvu, pritegnili med veleposlanice".

Feminizem je tudi presečna tema nove zunanjepolitične strategije, ki je v pripravi na ministrstvu. Tako bo Slovenija v svojih dvostranskih in večstranskih odnosih še okrepila delovanje v podporo spoštovanju pravic žensk in deklet ter njihovega gospodarskega, političnega in družbenega opolnomočenja tudi prek razvojne in humanitarne pomoči.
Strategija feministične zunanje politike, ki je v pripravi, bo tudi odraz želja in pričakovanj civilne družbe. S tem namenom bo ministrstvo organiziralo vrsto tematskih okroglih miz in javnih razprav z relevantnimi akterji, končna Strategija feministične zunanje politike pa bo širši javnosti predvidoma predstavljena 24. junija, ob mednarodnem dnevu žensk v diplomaciji.

Mednarodni dan žensk je dan boja za enake možnosti vseh

To je praznik, ki kaže pot v svet, kjer za udejanjanje osebnih in skupnostnih vrlin ni predpogojev v rasi, spolni usmerjenosti, politični in verski pripadnosti oziroma v spolu, je poudaril minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Ob tem je spomnil, da se je dan žensk sprva imenoval "dan delovnih žena", torej tistih žensk, ki so bile boj za enakopravnost na dveh frontah, ženski in delavski, in ki so razumele, da je v svetu, kjer za preživetje prodajaš svoje delo, čas in znanje, boj za enake možnosti najprej boj za delavske pravice.

"Nedavna domača raziskava je razkrila, da 70 odstotkov Slovenk meni, da imajo pri zaposlovanju manj možnosti kot kolegi, 34 odstotkov pa jih ocenjuje, da za svoje delo prejemajo slabše plačilo kot moški. Pomenljiva so tudi temna poročila o revščini med ženskami, psihičnem, fizičnem in spolnem nasilju v družini in femicidu," je poudaril.

Ministrica za kulturo: 8. marec opomnik za bran priborjenih pravic in dosego enakosti za vse

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v poslanici ob 8. marcu izrazila tudi obžalovanje, da danes še ne živimo popolnoma enakopravno, saj je "naša družba še vedno prepredena s seksizmom in sistemsko diskriminacijo zaradi različnih neenakosti, z zlorabami položajev moči. Še vedno se srečujemo z neenakostjo delovnih razmer, nasiljem v družinah, femicidom in zatiranjem drugačnosti ali drugosti".

A kot je poudarila ministrica za kulturo, "živimo tudi v izjemno pomembnem zgodovinskem trenutku", ko tudi na področju kulture vse več ljudi glasno nasprotuje zatiranju, nasilju in zlorabam ter se vse več ljudi povezuje in gradi solidarno skupnost. Kot je še zapisala, je 8. marec eden od najpomembnejših praznikov, saj "predstavlja pogum, odločnost in prizadevanje za solidarnost in enakost. Ta dan zaznamujemo dobrih sto let, od časov boja za svet, v katerem bi lahko ljudje ne glede na svoje okoliščine živeli dostojanstveno in enakopravno".

8. marec je po besedah ministrice tudi poklon vsem, ki so ta boj bíle v preteklosti, in je tako priložnost, da se "spomnimo svojih babic, ki so se borile proti fašizmu, patriarhatu, zatiranju vseh vrst. Da se spomnimo vseh tistih pred nami, ki se niso pustile utišati, temveč so zahtevale enakost. Enakost na delovnih mestih in enakost v svojih domovih. Vseh tistih, ki niso pustile, da o njihovih telesih odloča kdor koli drug kot one same. To so bile borke, ki so nam omogočile, da danes živimo bolje, a žal še ne popolnoma enakopravno."

Poklukar: V praksi bi se glede enakopravnosti marsikje še lahko izboljšali

Poslanico je ob 8. marcu poslal tudi notranji minister Boštjan Poklukar, ki je zapisal, da je dan žensk tudi danes simbol boja za enakopravnost med spoloma. "Na to vsebinsko dimenzijo v modernih državah včasih (nehote) pozabimo, saj je Slovenija na področju enakosti zakonodajno napredna. Kar je pohvalno, v praksi pa bi se marsikje še lahko izboljšali," je dodal. Po ministrovih besedah "še vedno namreč ostajajo področja, kjer je nujno narediti pomemben premik naprej in za to se bom zavzemal v vlogi ministra in tudi sam osebno".

Na ministrstvu, inšpektoratu za notranje zadeve in policiji ima letošnji praznik po ministrovih besedah še posebej slovesno noto. V Policijski akademiji v Tacnu so v torek odprli razstavo z naslovom Kje so ženske? Letos namreč praznujejo 50-letnico sistemskega zaposlovanja uniformiranih policistk, nekoč imenovanih miličnice. "Spoštovane dame, sodelavke, hvaležen sem za vaš prispevek k delovanju našega resorja. S svojim znanjem, strokovnostjo, izkušnjami in predanostjo pomembno prispevate k odličnim rezultatom našega dela in nadaljnjemu razvoju naše inštitucije," je Poklukar zapisal v poslanici.

Svetina: "Skrb za pravice žensk je tudi skrb za vključujočo družbo"

Varuh človekovih pravic Peter Svetina ženskam ob mednarodnem dnevu žensk želi, da bi pri prizadevanjih za uveljavljanje svojih pravic naletele "na odprta ušesa in glave tistih, ki morajo graditi tudi njihov svet". Odločevalcem pa sporoča, da je skrb za pravice žensk tudi skrb za vključujočo družbo.

Svetina ob tem poudarja, da formalnopravna enakost žensk in moških ne pomeni tudi dejanske enakosti v družbi. Posebej ga skrbijo femicidi in nasilje nad ženskami. "Plačna nesorazmerja med ženskami in moškimi za enako delo so še vedno aktualna, tudi trg dela je za ženske, ki želijo poseči na vodilna delovna mesta, bolj neprizanesljiv kot do moških," so pri Varuhu povzeli besede Svetine.

Kot še opozarja varuh, ni dopustno, da so ženske, posebej starejše od 59 let, izpostavljene tveganju revščine. Poleg tega nosijo še nesorazmeren delež bremen pri skrbi za družinske člane, tudi širše družine, "za povrh pa se pojavljajo celo ideje o ukinjanju nekaterih njihovih pravic, kot je odločanje o rojstvu otrok".

Mufti: Razlike med spoloma se odražajo v vseh družbenih sferah

Mufti Nevzet Porić je ob mednarodnem dnevu žensk sprejel muallime oz. veroučiteljice Islamske skupnosti v Sloveniji in se jim zahvalil za njihov prispevek k delovanju skupnosti. Ob tem je poudaril, da kot posamezniki in družba ne smemo dopustiti normalizacije trenutnega stanja, ki kaže na večjo ranljivost žensk, so zapisali na spletni strani skupnosti.

Mednarodni dan žensk je praznik, ki je obarvan z dolgo zgodovino boja za enakopravnost in uveljavitev žensk v širšem družbenem kontekstu. Ob tem simbolnem dnevu sta pomembna refleksija, kolektivizacija stanja in delovanje v smeri preventivnih programov, je v okviru srečanja s sodelavkami poudaril mufti Porić in opozoril, da kot posamezniki in družba ne smemo dopustiti normalizacije trenutnega stanja, ki kaže na večjo ranljivost žensk. Te so danes bolj podvržene tudi nasilju, ne samo v domačem okolju, ampak vedno bolj tudi na delovnem mestu, in revščini.

"Razlike med spoloma se odražajo v vseh družbenih sferah in verske skupnosti v tem segmentu niso izvzete, vendar sta pomembni samorefleksija in pripravljenost popravljati postopke in prakse. Velika večina se zavzemamo za enakopraven pristop in možnosti, kar je bistven poudarek današnjega dne," so muftijeve besede povzeli na spletni strani skupnosti.

Srečanje je bilo tudi priložnost za pogovor o položaju in delovanju žensk znotraj Islamske skupnosti v Sloveniji v preteklem letu ter tudi za pogovor o načrtih delovanja in ozaveščanja o položaju in vlogi žensk v prihodnjem obdobju, so še dodali.

Ideja o mednarodnem dnevu žensk se je porodila pred več kot 100 leti

Pobudo za praznovanje 8. marca kot mednarodnega dneva žensk je dala nemška komunistka Clara Zetkin, rojena Eissner. Na ta dan leta 1857 so namreč ženske v tekstilni industriji v New Yorku protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.

Clara Zetkin, ki se je od leta 1889 javno borila za pravice žensk, je dan žensk predlagala na II. mednarodni konferenci socialističnih žensk, ki je bila 1910 v Københavnu. Leto pozneje, 1911, so mednarodni dan žensk, sicer 19. marca, praznovali v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, pa tudi v Trbovljah. Takrat so bile v ospredju zahteve po pravici žensk, da volijo in so izvoljene, pravici do zaposlitve in poklicnega izobraževanja in ukinitev diskriminacije na delovnem mestu.

Generalna skupščina ZN-a je sicer 8. marec kot mednarodni dan žensk z resolucijo določila leta 1977.