Četrtek, 7. 3. 2024, 9.22
1 mesec, 3 tedne
Neverjetno odkritje v Ukrajini, ki menja pomembno teorijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,54
Raziskovalci so povedali, da ugotovitve podpirajo hipotezo, da so zgodnji hominini kolonizirali Evropo z vzhoda ali jugovzhoda.
Kamnito orodje, najdeno v Ukrajini, je po raziskavi, ki so jo danes objavili znanstveniki, najstarejši dokaz o prisotnosti človeka v Evropi. Nova analiza je potrdila, da sedimentne kamninske plasti, ki obkrožajo kamnito orodje, izkopano na arheološkem najdišču v Korolevu v zahodni Ukrajini blizu meje z Romunijo, datirajo 1,4 milijona let nazaj. Do zdaj je sicer veljalo, da je bil najzgodnejši naseljen kraj v Evropi Atapuerca v Španiji.
Kamnito orodje, razslojeno v naplavinah in lesu v Korolevu v zahodni Ukrajini, je preučevalo več raziskovalnih skupin, pri raziskavi pa so uporabili nove metode za analizo plasti sedimenta okoli zdrobljenega kamna.
The Ukrainian quarry of Korolevo yielded stone artifacts that suggest humans reached Europe 1.4 million years ago. https://t.co/1HiDIhEnAx
— News from Science (@NewsfromScience) March 6, 2024
Raziskovalci so povedali, da ugotovitve podpirajo hipotezo, da so zgodnji hominini kolonizirali Evropo z vzhoda ali jugovzhoda. "Analiza primernosti habitatov kaže, da so zgodnji hominini izkoristili topla medledena obdobja, da so se razpršili na višje zemljepisne širine in relativno celinska mesta, kot je Korolev, precej pred prehodom v srednji pleistocen," pravi študija, objavljena v reviji Nature.
"Naš najzgodnejši prednik Homo erectus je bil prvi med hominini, ki je pred približno dvema milijonoma let zapustil Afriko in se usmeril proti Bližnjemu vzhodu, vzhodni Aziji in Evropi," je povedal glavni avtor Roman Garba z Inštituta za jedrsko fiziko Češke akademije znanosti.
Dodal je tudi, da radiometrično datiranje prve prisotnosti človeka na najdišču Korolevo ne zapolnjuje le velike prostorske vrzeli med najdiščem Dmanisi v Gruziji in Atapuerca v Španiji, ampak tudi potrjuje hipotezo, da je prvi impulz širjenja homininov v Evropo prišel z vzhoda oziroma jugovzhoda," je sklenil Graba.
