Osvajalec

RENAULT MEGANE CONQUEST 01

RENAULT MEGANE CONQUEST 02

RENAULT MEGANE CONQUEST 03

RENAULT MEGANE CONQUEST 04

RENAULT MEGANE CONQUEST 05

RENAULT MEGANE CONQUEST 06

RENAULT MEGANE CONQUEST 07

RENAULT MEGANE CONQUEST 09

RENAULT MEGANE CONQUEST 10

RENAULT MEGANE CONQUEST 11

RENAULT MEGANE CONQUEST 12

RENAULT MEGANE CONQUEST 13

RENAULT MEGANE CONQUEST 14

RENAULT MEGANE CONQUEST 15

RENAULT MEGANE CONQUEST 16

RENAULT MEGANE CONQUEST 17

RENAULT MEGANE CONQUEST 18

RENAULT MEGANE CONQUEST 19

RENAULT MEGANE CONQUEST 20

RENAULT MEGANE CONQUEST 21

RENAULT MEGANE CONQUEST 22

RENAULT MEGANE CONQUEST 23

RENAULT MEGANE CONQUEST 24

RENAULT MEGANE CONQUEST 25

RENAULT MEGANE CONQUEST 26

Prava receptura

Mešanje različnih avtomobilskih razredov je že nekaj časa precej popularno početje. In četudi se včasih zdi, da bo tovrstno križanje najrazličnejših segmentov izpadlo bizarno ali celo groteskno, začuda kupci kar planejo po novotarijah. Spomnite se zgolj na Nissanovo kombinacijo terenca in kombilimuzine, ki je poskrbela za razcvet povsem novega razreda. Ter povsem odmislite trivratni kupe-enoprostorec (Avantime) ali pa mestnega malčka z drsnimi vrati (Peugeot 1007), ki sta – podobno kot smisel za estetiko pri nekdanjih SsangYongovih risarjih – pristala na smetišču avtomobilske zgodovine.

Med uspešnejše avtomobilske »mineštre« vsekakor spada tudi kupejevski SUV, ki ga je pred desetletjem in pol tako uspešno definiral BMW X6. Zato ne čudi, da so se podobne formule poslužili tudi ostali proizvajalci, med katerimi je bil ravno Renault prvi od tistih manj premijskih. Model z (milo rečeno) rahlo neposrečenim imenom na področju bivše Jugoslavije, pa četudi so imeli francoski kreativci v mislih vse kaj drugega* kot obtoženca sodišča v Haagu, se je sicer prvič znašel na ruskih tleh že pred šestimi leti.

A če je tista izvedba še nastajala na starejši platformi (B0), je kasnejša, ki jo poznamo na naših tleh pod spremenjenim imenom Megane Conquest, že sodobnejša. Pri južnokorejskem Samsungu so namreč leta 2020 predstavili vzporedno različico (oznaka XM3), ki ima za osnovo modernejšo arhitekturo (CMF-B), na kateri nastajata tudi novi Clio in Captur. Le ta je na stari celini v trenutku doživela prodajni uspeh, kar pa niti ne čudi, saj si ljudstvo pač želi avtomobilov, ki vsaj malce spominjajo na kontroverzne bavarske izdelke (X4, X6).

V lanskem letu je Renaultova interpretacija kupejevskega križanca doživela blago prenovo, ki je prinesla nežno spremenjeno sprednjo masko z novim logotipom ter okrasne elemente v črni barvi. Na voljo pa je tudi nov opremski paket Espirit Alpine, ki zamenjuje dosedanji RS Line. Prepoznati ga je moč po satenasto sivih detajlih, novih 19-palčnih platiščih ter oznakah paketa opreme.

Alpinizem

A naj vas prav ta oznaka najvišje opremske različice nikakor ne zavede! S strupeno Alpino namreč nima nič skupnega, se pa vsekakor – podobno kot nekdaj oznaka GVX pri kragujevškem Yugu – sliši sila fino.

Kakorkoli že, omenjeni opremski paket je najbolj modnemu Meganeu v ponudbi prinesel oblazinjenje v kombinaciji umetno usnje/alkantara, ki menda vsebuje 10 odstotkov ekološko pridelanih materialov, dekor na armaturni plošči, ki spominja na skrilavec, ter vseprisoten detajl v obliki alpinsko modre niti. Vsa ostala notranja arhitektura je poznana že od prej, kar pomeni, da boste v njem prej prepoznali Capturja kot pa Megane. Zelo simpatična so že poznana upravljala (zgolj enoconske!) klimatske naprave, ki so bila sicer prvič predstavljena v Dacii Duster. Malce manj pa upravljanje z osrednjim zaslonom multimedije, ki se sicer ponaša z lepo grafiko, a je malce slabše odziven. Čeprav njegove hitrosti delovanja nikakor ne smemo označiti za kritično, je novejša konkurenca v tem elementu prepričljivejša. Vsekakor pa sem sam pogrešal še fizični gumb za nastavitev glasnosti, ki je precej bolj praktičen od tapkanja po ikonah + in – na zaslonu na dotik.

Potniki zadaj imajo v »osvajalcu« več prostora za noge kot v kombilimuzinskem soimenjaku, prtljažnik pa bi moral s svojimi 513 litri (oziroma 480 pri hibridih) zadovoljiti osnovne družinske potrebe.

Brez sprememb

Med zadnjim obiskom kozmetičnega salona Meganeu Conquest ni bilo potrebno odpirati motornega pokrova, saj dosedanjih pogonskih sklopov še ni bilo potrebno posodabljati. Kar pa se bo vsekakor spremenilo ob naslednjih ukrepih bruseljske politike. V ponudbi treh motorjev velja 1,33-litrski turbo bencinski TCe z dodatno oznako 160 za najmočnejšega in najbolj zmogljivega, ponaša pa se – prav ste ugotovili – s 160 »konji« največje moči.

Že poznani agregat je sicer nastal v skupnem sodelovanju z Renaultom, Mitsubishijem in Mercedesom ter opravil v obdobju testiranja več kot 300.000 kilometrov, ponaša pa se z 12-voltno blago hibridno tehnologijo, ki naj bi pripomogla k manjši porabi ter mirnejšem delovanju (npr. med vklapljanjem sistema Start&Stop). A v praksi tega ni bilo moč potrditi, saj je bil omenjeni sistem precej počasen, zaradi česar kar spodbuja k izklopu, 7.3-litrska povprečna poraba na sto prevoženih kilometrov pa tudi ni bila ravno navdušujoča.

Motorju sicer ni moč očitati nič resnejšega, saj zna prepričati z zelo zveznim podajanjem moči skozi široko območje in tudi pri višjih vrtljajih ni preglasen. Le povezava s 7-stopenjskim dvosklopčnim menjalnikom ni najbolj posrečena, pa četudi prestavlja zelo nezaznavno in hipno. Še največja težava se razkrije med speljevanjem, ko je občutiti za odtenek preveč sunkovitosti, zaradi česar se zna zgoditi, da ima na mokrem medkolesna varnostna elektronika nekaj težav pri krotenju sprednjih koles. Prenos motornega navora na kolesa je tedaj vsekakor preveč sunkovit.

Navkljub oznaki Alpine pri Conquestu res ne smete pričakovati športno dinamičnih občutkov. Za kaj takega je njegovo podvozje le premalo dinamično, volanskemu mehanizmu pa manjka več povratnih informacij.

V pravo smer

Pri Renaultu so s svojim prvim SUV-kupejem, ki verjetno ne bo zadnji, nedvomno našli pravo formulo za osvajanje src kupcev. Ponuja ravno pravo esenco modnosti in dovolj nastopaškega nastopa, da je postal v trenutku všečen marsikomu. Pa četudi – zanimivo – se ne ponaša ravno s premijskim leskom značke.

Megane Conquest tako prvenstveno prepričuje s svojo trendovsko obliko, saj v vseh drugih elementih ne izstopa (vozne lastnosti, skopa ponudba agregatov, zmogljivosti). Pri tem mu v zadnjem času diha za ovratnik tudi že francoska konkurenca  (Citroën C4 X, Peugeot 408), zaradi česa bo imel v nadaljevanju precej težje delo kot do sedaj.

A se vseeno zdi, da bo še kar nekaj časa uspešno nagovarjal vse tiste, ki sta jim klasični Megane ter (tehnično sorodnejši) Captur preveč običajna, želeli pa bi se voziti v avtomobilu, ki vsaj na daleč spominja na kakšnega precej bolj dragega nastopača z znakom modro-belega propelerja.

Tekst in foto: Urban Acman.

* arcanus = skrivnosten (lat.)