Polprevodniška kriza, do katere je prišlo med pandemijo covida-19, se je v zadnjem letu zaradi geopolitičnih napetosti, nihanja povpraševanja, motenj v delovanju tovarn polprevodniških rezin na Daljnem vzhodu in inflacije še stopnjevala. Njen konec lahko po izjavah poznavalcev pričakujemo v drugi polovici 2023.
Pomanjkanje in kopičenje zalog
Kljub takšnim napovedim so se v začetku junija pojavile govorice o »zasičenosti« trga polprevodnikov. Tovarna Micron Technologies je zaradi manjšega povpraševanja celo napovedala zmanjšanje proizvodnje. Vendar domnevna zasičenost ni posledica povečane proizvodnje, temveč kopičenja zalog, s katerimi si posamezni proizvajalci elektronike zagotavljajo ohranjanje proizvodnje tudi v primeru morebitnega še večjega pomanjkanja polprevodnikov.
Proizvajalci so tako z načela »ravno ob pravem času« (just-in-time) med pandemijo prešli na načelo »za vsak primer« (just-in-case), kar zadnje čase nekateri hudomušno primerjajo z množičnim nakupovanjem toaletnega papirja pred zapiranjem javnega življenja zaradi širjenja okužb.
Čas za zmanjševanje »rezerv«
Zdajšnje manjše povpraševanje po posameznih računalniških izdelkih je nekatere proizvajalce spodbudilo, da zmanjšajo naročila polprevodnikov in začnejo uporabljati lastne zaloge, kar je tudi privedlo do ocen o zasičenosti trga.
Koliko zalog se je nabralo v zadnjem letu v skladiščih podjetij za proizvodnjo elektronskih naprav po svetu, je nemogoče ugotoviti. Podjetje za finančne storitve Jefferies ocenjuje, da so zaloge pri glavnih proizvajalcih elektronike v prvem četrtletju letos dosegle rekord in v posameznih segmentih postale prevelike glede na zdajšnja gibanja na trgu. Jefferies napoveduje, da se bo večina proizvajalcev odločila zmanjšati nova naročila in uporabiti zaloge.
Tudi Evropa bo gradila tovarne
Da bi pospešili proizvodnjo čipov, vodilni proizvajalci Texas Instruments, Intel in TSMC vlagajo milijarde evrov v izgradnjo novih tovarn, ki jih bodo lahko zagnali v drugi polovici 2023.
Za velika vlaganja so se odločile tudi države. Ameriški senat je julija lani sprejel Chips Act, ki bo zagotovil 51,7 milijarde evrov za financiranje polprevodniške industrije v ZDA. Evropski parlament z zakonom o čipih napoveduje 43 milijard evrov naložb v evropsko proizvodnjo polprevodnikov, ki naj bi dosegla 20 odstotkov svetovne. Južna Koreja je svoji polprevodniški panogi namenila 447 milijard evrov, Japonska pa bo v partnerstvu s podjetjema TSMC in Sony zgradila novo tovarno do konca 2024.
Cene čipov se bodo zvišale
Intel je v svoji informaciji o prihodkih v prvem četrtletju napovedal, da bo zaradi inflacijskih pritiskov zvišal cene. Julija so o načrtovanih podražitvah že začeli obveščati stranke, uresničili pa naj bi jih jeseni. V strokovnih krogih se neuradno omenja, da bodo podražitve vključile čipe za osebne računalnike in strežnike ter omrežne izdelke. Prav tako se ugiba, da naj bi se cene zvišale od nekaj odstotkov do več kot 20 odstotkov. Isti krogi napovedujejo, da bo do 20 odstotkov cene zvišal tudi TSMC.
