» »

Wiley v letu dni umaknil 11.300 člankov, sedaj zapira 19 revij

Wiley v letu dni umaknil 11.300 člankov, sedaj zapira 19 revij

Slo-Tech - Uveljavljeni založnik znanstvene periodike Wiley je včeraj sporočil, da bodo ukinili 19 znanstvenih revij, ker so bile prepredene z lažnimi članki. V minulih dveh letih je sicer Wiley, ki ima 217-letno tradicijo, umaknil 11.300 člankov, ki so bili tako ali drugače neverodostojni. Umik članka sam po sebi ni nič tragičnega, saj se napake dogajajo, spoznanja pa pogosto revidirajo, a obseg kaže na sistemski problem. Število umikov se povečuje tudi pri drugih založnikih. IOP Publishing, ki se specializira zgolj na fiziko, je leta 2022 umaknil 900 lažnih člankov.

Eden izmed razlogov za epidemijo umikov so farme člankov (paper mills), ki raziskovalcem proti plačilu omogočijo soavtorstvo ničvrednih člankov, ki jih nato objavijo (pod)povprečnih revijah. Osnovni razlog je velikanski pritisk na raziskovalce, ki morajo publicirati čedalje več in hitreje, da ostanejo konkurenčni pri pridobivanju raziskovalnih projektov ali pogosto zgolj da obdržijo zaposlitev. Dodatna vzpodbuda je hibridni sistem revij, ki so načeloma naročniške, a za objavljanje člankov v odprtem dostopu terjajo plačilo provizije (APC). Gre za legitimno prakso, ki jo plenilske revije izkoriščajo do obisti.

Ponarejeni in ničvredni članki - te je treba ločevati od pomot ali načrtnih prevar, kakršna je bila superprevodnost pri sobni temperaturi - se pojavljajo v skupinah. Ko farma člankov odkrije nišo, bodisi revijo z enostavnim recenzentskim postopkom ali kaj podobnega, jo izkorišča čedalje intenzivneje, dokler nekdo tega ne opazi. Nato se tarča predstavi. Kupovanje soavtorstev je neetična praksa, ki je znana že več kot desetletje.

Wiley je pred dobrima dvema letoma kupil založnika Hindawi iz Egipta, za kar je odštel 300 milijonov dolarjev. S tem je pridobil 250 revij, a se je kasneje za mnoge izkazalo, da dopuščajo sporne prakse. Že leto pozneje je bilo 19 revij iz te družine odstranjenih s seznamov zaupanja vrednih.

Situacija se je s prihodom velikih jezikovnih modelov še poslabšala, včasih do komičnih razmer. Da bi se izognili očitkom plagiatorstva, lažni članki včasih uporabljajo neverjetne sopomenke. Umetna inteligenca postane ponarejena zavest, dinamika fluidov pa lepljivi tok. Orodja umetne inteligence se čedalje bolj uporabljajo tudi za prepoznavanje lažnih vsebin, igri mačke in miši pa ni videti konca.

19 komentarjev

gruntfürmich ::

ojoj. slabe novice za 99% svetovne 'znanstvene' srenje in za 99,9% slovenske...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

Utk ::

Ok, razumem, da imamo več založnikov, čim več tem bolje, naj bo konkurenca, ampak zakaj bi rabil EN založnik 250 faking revij?

c3p0 ::

Na koliko od teh člankov bazirajo razne scaremongering novice, ki smo jih na silo jedli vsa ta leta?

paradajzos ::

c3p0 je izjavil:

Na koliko od teh člankov bazirajo razne scaremongering novice, ki smo jih na silo jedli vsa ta leta?

Bravo, nekdo, ki goljufa zato, da si poveča število člankov, da ohrani status, bo to počel na tematikah, ki pritegnejo veliko pozornosti, ane?

Zdaj pa lepo pregledat "avtorje", ki so se podpisali in jim za zmeraj vzet možnost, da zasedejo kakršen koli položaj v znanstveni skupnosti.

Zgodovina sprememb…

fikus_ ::

Bistvo težave: "Osnovni razlog je velikanski pritisk na raziskovalce, ki morajo publicirati čedalje več in hitreje, da ostanejo konkurenčni pri pridobivanju raziskovalnih projektov ali pogosto zgolj da obdržijo zaposlitev."

Torej več objav, kot ima nek avtor in več citatov njegovih del, višje je rangiran ,višjo plačo ima, več denarja dobi od "sponzorjev", ...

Se spomnim iz faksa, da je en asistent nagovarjal študente, da naj pri njem delajo diplomo, za to je potrebno malo laboratorijskega dela,... Nekateri so nasedli in veliko delali, na koncu celo drugje delali diplomo, asistent je pa te "raziskave" in poročila študentov objavljal kot svoje delo po celi EU. Asistenta je fakulteta pozneje odpustila, ko je začel krasti razne osnutke člankov od drugih profesorjev,....
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.

MrStein ::

Utk je izjavil:

Ok, razumem, da imamo več založnikov, čim več tem bolje, naj bo konkurenca, ampak zakaj bi rabil EN založnik 250 faking revij?

Za vsako ceno znanosti ena?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Gregor P ::

... in ker ima tudi človek (fizične) meje pri "čim hitreje" in čim več" je na koncu pač rezultat logičen. Ampak očitno ne za znanstveno srenjo:D
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

c3p0 ::

paradajzos je izjavil:

c3p0 je izjavil:

Na koliko od teh člankov bazirajo razne scaremongering novice, ki smo jih na silo jedli vsa ta leta?

Bravo, nekdo, ki goljufa zato, da si poveča število člankov, da ohrani status, bo to počel na tematikah, ki pritegnejo veliko pozornosti, ane?

Zdaj pa lepo pregledat "avtorje", ki so se podpisali in jim za zmeraj vzet možnost, da zasedejo kakršen koli položaj v znanstveni skupnosti.


They have no shame...

fikus_ je izjavil:


Se spomnim iz faksa, da je en asistent nagovarjal študente, da naj pri njem delajo diplomo, za to je potrebno malo laboratorijskega dela,... Nekateri so nasedli in veliko delali, na koncu celo drugje delali diplomo, asistent je pa te "raziskave" in poročila študentov objavljal kot svoje delo po celi EU. Asistenta je fakulteta pozneje odpustila, ko je začel krasti razne osnutke člankov od drugih profesorjev,....


Mi smo pa na faksu v 4. letniku UNI delali projekt za profesorja, da se je potem vozil z novo mečko okoli in se nam smejal ven. Beat that.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: c3p0 ()

Baja ::

fikus_ je izjavil:

Bistvo težave: "Osnovni razlog je velikanski pritisk na raziskovalce, ki morajo publicirati čedalje več in hitreje, da ostanejo konkurenčni pri pridobivanju raziskovalnih projektov ali pogosto zgolj da obdržijo zaposlitev."

Torej več objav, kot ima nek avtor in več citatov njegovih del, višje je rangiran ,višjo plačo ima, več denarja dobi od "sponzorjev", ...

Se spomnim iz faksa, da je en asistent nagovarjal študente, da naj pri njem delajo diplomo, za to je potrebno malo laboratorijskega dela,... Nekateri so nasedli in veliko delali, na koncu celo drugje delali diplomo, asistent je pa te "raziskave" in poročila študentov objavljal kot svoje delo po celi EU. Asistenta je fakulteta pozneje odpustila, ko je začel krasti razne osnutke člankov od drugih profesorjev,....


Novo mesto?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Baja ()

Jarno ::

Bistvo težave: "Osnovni razlog je velikanski pritisk na raziskovalce, ki morajo publicirati čedalje več in hitreje, da ostanejo konkurenčni pri pridobivanju raziskovalnih projektov ali pogosto zgolj da obdržijo zaposlitev."


Dejansko, sistem bi potreboval konkretno prenovo, ker gre v veliki večini situacij za neko permutiranje načinov "segrevanja vode".

Kup plevela in zrnja je velik in samo narašča, dokler bo srenja podpirala dosedanji način, bo plevela vedno več.
#65W!

gruntfürmich ::

Jarno je izjavil:

...dokler bo srenja podpirala dosedanji način, bo plevela vedno več.

tisti pri koritu seveda to vse podpirajo, ker so njihove plače in bonitete odvisne od vsega tega.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

fikus_ ::

Baja je izjavil:

fikus_ je izjavil:

Bistvo težave: "Osnovni razlog je velikanski pritisk na raziskovalce, ki morajo publicirati čedalje več in hitreje, da ostanejo konkurenčni pri pridobivanju raziskovalnih projektov ali pogosto zgolj da obdržijo zaposlitev."

Torej več objav, kot ima nek avtor in več citatov njegovih del, višje je rangiran ,višjo plačo ima, več denarja dobi od "sponzorjev", ...

Se spomnim iz faksa, da je en asistent nagovarjal študente, da naj pri njem delajo diplomo, za to je potrebno malo laboratorijskega dela,... Nekateri so nasedli in veliko delali, na koncu celo drugje delali diplomo, asistent je pa te "raziskave" in poročila študentov objavljal kot svoje delo po celi EU. Asistenta je fakulteta pozneje odpustila, ko je začel krasti razne osnutke člankov od drugih profesorjev,....


Novo mesto?



MB
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.

JanBrezov ::

Zgodba iz prve roke iz pogosto cenjene Nemčije, s področja fizike:

My dream died, and now I'm here

_Dormage_ ::

Jarno je izjavil:

Bistvo težave: "Osnovni razlog je velikanski pritisk na raziskovalce, ki morajo publicirati čedalje več in hitreje, da ostanejo konkurenčni pri pridobivanju raziskovalnih projektov ali pogosto zgolj da obdržijo zaposlitev."


Dejansko, sistem bi potreboval konkretno prenovo, ker gre v veliki večini situacij za neko permutiranje načinov "segrevanja vode".

Kup plevela in zrnja je velik in samo narašča, dokler bo srenja podpirala dosedanji način, bo plevela vedno več.


Ni problem v podpori, problem je da nimamo boljšega načina.
Imamo pa revijo, ki obljavlja članke o tem kako bolje meriti scientific impact. ;)

antonija ::

Utk je izjavil:

Ok, razumem, da imamo več založnikov, čim več tem bolje, naj bo konkurenca, ampak zakaj bi rabil EN založnik 250 faking revij?
Povrsno si bral novico. Wiley je kupil zaloznika, ki je takrat imel 250 revij.
Wiley se trenutno hvali da kontrolira 1600 revij.

Stanje zaloznikov 2022: https://www.peeref.com/collections/top-...

Glede na to kako pridno se kupujejo in prevzemajo, bo na koncu spet one to rule them all :(
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Okapi ::

Prosim za pojasnilo - kakšna je razlika med ponarejenim člankom in načrtno prevaro?
Ponarejeni in ničvredni članki - te je treba ločevati od pomot ali načrtnih prevar,

antonija ::

Okapi je izjavil:

Prosim za pojasnilo - kakšna je razlika med ponarejenim člankom in načrtno prevaro?
Ponarejeni in ničvredni članki - te je treba ločevati od pomot ali načrtnih prevar,
Eno so "fake" clanki, se pravi clanki ki so izdelani samo zato da obstajajo, njihova vsebina je pa vseeno ce je random, kot npr. AI generirano sranje ki ga nihce ne pregleda. Nicvredni clanki.

Dober primer nacrtne prevare je pa serija clankov o superprevodnosti pri sobni temperaturi, kjer gre za "prave" clanke, v katerih avtorji namenoma zavajajo, lazejo, podajajo izmisljene podatke, itd.

Pomota je pa najveckrat na manj raziskanih podrocjih, kjer clanki pridejo da napacnih zakljuckov, kljub temu da vse podatke objavijo korektno. Zmotijo se pa ker zadeve se ne razumemo najbolje, se se isce ustrezne hipoteze in razlage, se ni dovolj podatkov ali neodvisnih potrditev, itd.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Okapi ::

No, jaz malo drugače razumem.

Vsak ponarejen članek je tudi načrtna prevara, saj ga je nekdo načrtno (po)naredil, da bi s tem nekoga prevaral. Recimo slavni Sokalov članek iz 1996 je klasičen primer ponarejenega članka, in je vsekakor načrtna prevara.

Sokal affair @ Wikipedia

Pomote pa niso samo pravi podatki in zarad neznanja narejen napačen zaključek, ampak tudi v dobri veri narejeni (izmerjeni) napačni podatki, iz katerih sledi pravilen zaključek (če bi bili podatki pravi). Verjetno je bil prvi članek o hladni fuziji tak. Fleischmann in Pons verjetno nista načrtno ponaredila meritev, ampak sta dejansko verjela, da so pravilno izmerjeni in da je prišlo do hladne fuzije. Skratka - pomota, ne načrtna prevara. Kvečjemu bi lahko rekli nenamerna prevara (čeprav v slovenščini je prevara načeloma vedno namerna).

Cold fusion @ Wikipedia

So pa sigurno načrtna prevara mnoge kasnejše trditve o odkritju hladne fuzije. Recimo tiste od dr. Rossija, ki so mu tudi nekateri tule v slo-techu pred leti verjeli.

Andrea Rossi (entrepreneur) @ Wikipedia
https://slo-tech.com/forum/t452356/0

Imaš pa tudi primere, ki so lahko oboje - pomota in načrtna prevara. To je v primeru, ko nekdo ponaredi podatke, drugi pa nevede, misleč da so podatki pravilni, pridejo do napačnih zaključkov in v dobri veri objavijo odkritje.

Tak je recimo primer piltdownskega (pra)človeka. Amaterski arheolog je trdil, da je našel nekaj fosilnih kosti lobanje, priznan znanstvenik pa je, misleč, da so fosili pravi, objavil odkritje "vmesnega člena" med opico in človekom. V resnici mu je prevarant podtaknil mešanico kosti človeka in orangutana.

Piltdown Man @ Wikipedia

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

MrStein ::

MrStein je izjavil:

Utk je izjavil:

Ok, razumem, da imamo več založnikov, čim več tem bolje, naj bo konkurenca, ampak zakaj bi rabil EN založnik 250 faking revij?

Za vsako ceno znanosti ena?

Opa typo : vsako VEJO znanosti
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!